1. Diplomske značke nekdanjih šol za medicinske sestre, otroške negovalke in babice v Sloveniji : interpretativna zgodovinska raziskavaJanez Fischinger, Duša Fischinger, 2017, original scientific article Abstract: Uvod: Novoizšolanim medicinskim sestram in babicam je mnogo šol po svetu podeljevalo značko za nošenje na njihovi uniformi. Značke so različno poimenovane: šolske, sestrske, babiške ali diplomske značke. Cilj zgodovinske raziskave, katere namen je ohraniti védenje o tej naši kulturni dediščini, je bil ugotoviti, katere slovenske zdravstvene šole so značke podeljevale in kakšne so le-te bile. Metode: Pisnih virov o tej temi skoraj ni, zato je bilo opravljenih 346 intervjujev z upokojenimi in aktivnimi medicinskimi sestrami, babicami, otroškimi negovalkami ali njihovimi svojci. Značke, ki jih še hranijo, so bile dokumentirane s fotografiranjem. Zbranih je bilo tudi nekaj arhivskih fotografij, na katerih je nošenje značk na uniformah dobro vidno. Raziskava je potekala od junija 2013 do decembra 2016. Rezultati: V Sloveniji so vse nekdanje šole za medicinske sestre, babice in otroške negovalke vsem ob uspešno zaključenem šolanju poleg listine podelile tudi značko šole. Prve značke so bile podeljene leta 1925. Po reformi srednjega šolstva (1981/82) značk niso več podeljevali. Dokumentiranih je pet značk z različnimi simbolnimi motivi in njihove številne variante zaradi preimenovanja šol. Nekaj manj kot petina (19 %) intervjuvanih svojo značko še hrani. Diskusija in zaključek: Značke so dokaz nastanka in razvoja zdravstvenih šol in so del slovenske zgodovine zdravstvene nege. Svoje mesto bi morale najti v muzeju, morda tudi v samostojnem muzeju zdravstvene nege, v kakršnih so hranjene drugod po svetu.
Keywords: priponke, zdravstvena nega, medicinske sestre, značke, babice, babištvo, otroške sestre negovalke, diplomske značke
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 456; Downloads: 332
 Link to file
This document has many files! More... |
2. Izkušnje žensk ob nenačrtovanem porodu zunaj porodnišnice : Ksenija Kragelj, Mirko ProsenKsenija Kragelj, Mirko Prosen, 2016, original scientific article Abstract: Uvod: Porodi zunaj porodnišnice so v Sloveniji redkost. Nekaj teh porodov se zgodi tudi v Zgornjem Posočju, ki je posebno zaradi svojega geografskega položaja in časovne oddaljenosti do najbližje porodnišnice. Cilj raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v doživljajski svet porodnic, ki so nenačrtovan porod zunaj porodnišnice izkusile, in zaznati oceno kakovosti ponujene obporodne skrbi skozi občuteno zadovoljstvo. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. V namenski vzorec je bilo vključenih 10 porodnic, ki so rodile med letoma 2004 in 2014. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev v juniju 2014 in analizirani z metodo analize besedila. Rezultati: Z metodo analize besedila je bilo identificiranih pet tem, in sicer (1) proces rojevanja % rituali, prakse in doživljanja, (2) podoživljanje poroda, (3) v žensko osredotočena skrb, (4) zaznana stopnja zadovoljstva z institucionalno obravnavo in (5) zaznavanje poroda med nosečnostjo % želje in pričakovanja. Diskusija in zaključek: Ugotovitve nakazujejo, da so med porodom v ospredju ljudje, ki so ob porodnici, in njihov odnos do nje. Čeprav se porodnice takrat morda res ne zavedajo vseh morebitnih tveganj, se tega zavedajo zdravstveni delavci ob njej. Vključene v raziskavo so svojo porodno izkušnjo izkusile kot pozitivno in obenem izrazile zadovoljstvo do obporodne zdravstvene oskrbe. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik zdravstvenih delavcev.
Keywords: porod, babice, oddaljenost, medosebni odnosi, opolnomočenje, Zgornje Posočje
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 491; Downloads: 375
Link to file
This document has many files! More... |
3. Odgovornosti babice glede pregleda posteljice : raziskava o pristopih v slovenskih porodnišnicahPetra Ramovš, Anita Prelec, Ana Polona Mivšek, 2015, professional article Abstract: Uvod: Posteljica je začasen organ, a ključen za preživetje, rast in razvoj ploda. Porodi se med tretjo porodno dobo. Namen raziskave je bil pridobiti informacije o načinih vodenja tretje porodne dobe v slovenskih porodnišnicah ter o kompetencah babic pri rokovanju s posteljico. Metode: Raziskava je bila kvantitativno-deskriptivna, uporabljen instrument je bil strukturirani vprašalnik, tehnika zbiranja podatkov je bilo pisno anketiranje. Vzorec je bil namenski; vprašalnik je bil poslan v izpolnjevanje vodjem porodnih sob vseh štirinajstih porodnišnic v Sloveniji. Podatki so se zbirali od maja do junija 2012, obdelani so bili s programom SPSS 17. Rezultati: Odziv je bil 86%. Dve tretjini respondentov (67 %) navajata, da tretjo porodno dobo najpogosteje vodijo aktivno. Navadno posteljico porodi babica (83 %), vendar pri pregledu le-te ni samostojna, saj jo vedno preveri tudi zdravnik (83 %). Večina babic (86 %) ima strokovno samozavest (občutek znanja in volje), da bi pregled posteljice lahko opravile samostojno. Diskusija in zaključek: Za končen izid poroda je odgovoren zdravnik; zato v večini primerov babice niso popolnoma samostojne, čeprav spremljanje fiziološkega poroda spada pod kompetence babice in so le-te za to strokovno usposobljene.
Keywords: tretja porodna doba, posteljica, pregled, babice, kompetence
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 515; Downloads: 310
Link to file |
4. Pritisk na fundus med drugo porodno doboJerneja Štinek, Ana Polona Mivšek, Anita Prelec, 2013, review article Abstract: Uvod: Pritisk na fundus v drugi porodni dobi se pogosto izvaja za pomoč ob iztisu otroka, čeprav so njegovi učinki slabo raziskani. Namen prispevka je predstaviti pozitivne in negativne vplive tega manevra na mater in otroka. Metode: Pregled in analiza znanstvenih raziskav je bila izvedena na podlagi literature, najdene v COBIB.SI in tujih bazah podatkov: Medline, CINAHL, ScienceDirect, PubMed, Cochrane Collaboration, Wiley Online Library in Springer Link, in sicer s ključnimi besedami: pritisk, fundus, druga porodna doba, zastoj ramen, poškodbe maternice oz. fundal pressure, second stage of labour, shoulder dystocia, uterine rupture. Iskanje je vrnilo 152 zadetkov; uporabljenih je bilo sedem raziskav. Kriteriji za izbor so bili: objava v časovnem obdobju od leta 1996 do 2011, dostopnost celotnih besedil v slovenščini ali angleščini, navajanje pozitivnih in negativnih posledic pritiska na fundus med drugo porodno dobo vaginalnega poroda oz. indikacije in kontraindikacije ter metode za izvedbo manevra. Raziskave so bile ovrednotene glede na metodološko kakovost in analizirane glede na vzorec, raziskovane parametre ter rezultate. Rezultati: Raziskav na danem področju ni veliko in večina le-teh vsebuje pomanjkljive podatke za kritično interpretacijo rezultatov. Vseeno izvedene raziskave kažejo, da manever ni učinkovit oz. lahko celo škodi - pri otroku lahko povzroči poškodbo brahialnega pleksusa, pri materi rupturo maternice, zlom reber, poveča možnost za hujše poškodbe presredka, obenem pa ne vpliva na dolžino druge porodne dobe. Diskusija in zaključek: V slovenskem prostoru bi bilo potrebno manever redno dokumentirati, raziskati pogostost uporabe in evalvirati njegove posledice. Dognanja bi bila podlaga za smernice, ali naj se pritisk na fundus sploh izvaja in v katerih primerih ter pristojnost babic.
Keywords: druga porodna doba, aktivno vodenje, pritisk na fundus, trajanje iztisa ploda, porodne poškodbe, vloga babice
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 415; Downloads: 0 |
5. Analiza prakse izobraževanja v šolah za bodoče staršeAnita Jug Došler, Metka Skubic, 2012, original scientific article Abstract: Uvod: V članku predstavljamo rezultate končne evalvacije modela izobraževanja z vidika žensk oz. parov, ki je temeljil na individualiziranem pristopu ter kontinuirani babiški obravnavi od priprave na starševstvo, med nosečnostjo, porodom in v obdobju po porodu. V raziskavi smo preučevali kakšne so prednosti tovrstnega izobraževanja za bodoče starše, kakšna je po njihovi oceniuporabna vrednost pridobljenih znanj za njihov osebnostni razvoj ter kako udeleženci ocenjujejo ustreznost uporabljenih metod oz. sam način pedagoško-andragoškega dela v času izobraževanja. Metode: Empirična raziskavaje potekala v letu 2010/11 in je bila zasnovana kot pilotna študija (n = 17). Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani na osnovi evalvacijskega vprašalnika, ki smo ga v ta namen razvili in predhodno preizkusili. Rezultati: Udeleženci so ocenili (x = 4,03), da bodo lahko uporabili zelo veliko pridobljenega znanja. Metode dela oz. sam način dela v sklopu izobraževanja je bil ocenjen kot zelo ustrezen (x = 4,86). Ob tem je največ udeležencev (n = 13) izpostavilo vrednost individualiziranega pristopa in obravnav, ki so jih izvajalci izobraževanja izvajali v obliki svetovanj. Tudi vsebine izobraževanja z vidika pomembnosti za njihov osebnostni razvoj soudeleženci izobraževanja ocenili kot zelo pomembne (x = 4,42). Diskusija in zaključek: Glede na rezultate, da so udeleženci izobraževanja izpostavili vrednost stalnega spremljanja vsake porodnice posebej s strani babice skozi različna obdobja nosečnosti, sklepamo, da bi bilo smotrno razmisliti o smeri oblikovanja in snovanja novega enotnega in izpopolnjenega programa izobraževanja za bodoče starše, ki bi v vsebinskem in didaktičnem smislu upošteval potrebe in želje bodočih staršev. Potrebujemo program, ki bo slonel na aktivnih metodah izobraževanja odraslih ter temeljil na kontinuirani babiški obravnavi, ki bi se lahko podaljševala tudi v obdobje po porodu.
Keywords: izobraževalni program, starševstvo, porod, babice
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 488; Downloads: 0 |
6. Predporodna in poporodna obravnava žensk v Sloveniji : presečna raziskavaAnita Jug Došler, Ana Polona Mivšek, Anita Prelec, Tita Stanek Zidarič, Metka Skubic, 2023, original scientific article Abstract: Uvod: V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, s katero smo proučevali izvajanje preventivnih aktivnosti za varovanje reproduktivnega zdravja žensk v Sloveniji v predporodnem in poporodnem obdobju. Namen kvantitativne raziskave je bil proučiti pojavnost in vsebino predporodne in poporodne obravnave žensk v Sloveniji.Metode: Presečna raziskava je potekala od marca 2015 do marca 2022. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, na priložnostnem vzorcu 2.102 žensk. Analiza podatkov je vključevala osnovno deskriptivno statistiko z izračuni frekvenc in odstotkov. Za analizo razlik med ženskami prvorodnicami in ženskami mnogorodnicami smo uporabili Hi-kvadrat preizkus. Statistična značilnost je bila upoštevana na ravni petodstotnega tveganja.Rezultati: Raziskava je pokazala, da so v času nosečnosti obiski s strani medicinskih sester v patronažnem varstvu zelo redki (14 %). Po ocenah žensk je bila najpogosteje zastopana vsebina obiska poučevanje nosečnice o stanjih, v katerih mora ženska takoj v porodnišnico (61 %). Največ otročnic (22 %) in njihovih novorojenčkov je bilo po porodu deležnih štirih obiskov medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ženske po porodu so bile najpogosteje deležne svetovanja s področja dojenja – prednosti dojenja in materinega mleka za otroka (79 %), medtem ko je bila obravnava novorojenčka največkrat namenjena kopanju (92 %). Diskusija in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da sta v slovenski praksi pojavnost in vsebina obiskov nosečnic in otročnic s strani medicinske sestre v patronažnem varstvu/babice različni. Pri pregledu otročnic so obravnave v večji meri bolj kot na otročnico osredotočene na novorojenčka, kar kaže seznam treh najpogosteje izvedenih intervencij na poporodnih obiskih: svetovanje o prednostih dojenja, položajih pri dojenju in prehrani med dojenjem.
Keywords: nosečnost, porod, novorojenčki, babice, medicinske sestre, patronažno varstvo, patronaža
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 458; Downloads: 165
Link to file |
7. |
8. |
9. |
