Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: V okviru raziskave smo se osredotočili na vpliv vremenskih dejavnikov na lesno-anatomske značilnosti puhastega hrasta (Quercus pubescens Willd.), ki je ena od dominantnih domorodnih drevesnih vrst v slovenskem Submediteranu. V obdobju 2009%2014 smo raziskali povezave med različnimi lesno-anatomskimi parametri (končna širina branike, širina kasnega in ranega lesa ter premer, površina in število trahej ranega lesa) in vremenskimi dejavniki (padavine, temperatura in vsebnost vode v tleh). Zanimal nas je tudi potencial izbranih lesno-anatomskih parametrov ter komplementarnost oziroma enakovrednost le-teh za proučevanje podnebja na Podgorskem krasu. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili anatomski parametri povezani predvsem s temperaturo. Širina ranega lesa in površina trahej ranega lesa sta bili pozitivno povezani z maksimalno temperaturo, število trahej v ranem lesu in širina lesne branike pa pozitivno povezana s povprečno temperaturo v obdobju pred in na začetku kambijeve aktivnosti (januar%maj). To nakazuje, da vremenske razmere v navedenem obdobju pomembno vplivajo na hidravlične lastnosti ksilema. Pri širini kasnega lesa smo ugotovili največ povezav s temperaturo v poletnih mesecih, pri trahejah ranega lesa pa s temperaturo v obdobju januar%april. Vpliva padavin na razvoj ksilemske branike z našimi rezultati nismo potrdili. Ugotovili smo, da so širina kasnega lesa in značilnosti trahej ranega lesa primerni lesno-anatomski parametri, ki vsebujejo komplementarne informacije o vplivu vremenskih razmer na debelinsko rast puhastega hrasta. Poudariti je treba, da so bile naše analize opravljene v razmeroma kratkem časovnem obdobju in da bi bile za natančnejše rastno-podnebne zveze potrebne dodatne dolgoletne študije.
Ključne besede: Quercus pubescens, kras, vreme, anatomija lesa, lesna branika, kasni les, rani les, traheja
DiRROS - Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 4579; Prenosov: 606
Celotno besedilo (913,15 KB)

Povzetek: V goslarski delavnici "Atelje Demšar" smo dobili štiri vzorce lesa za godalne loke tujih dobaviteljev, ki so jih označili z imeni (1) pernambuk, (2) konjskomeso, (3) brazil in (4) kačji les. Les smo anatomsko preiskali ter določili vrste: (1) Guilandina echinata (pernambuk, pau brazil, brazil), (2) Manilkara bidentata (massaranduba, konjsko meso), (3) Shorea laevis (balau, bangkirai), (4) Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis (Schlangenholz, snakewood, kačji les). Identifikacija je v treh (1, 2 in 4) od štirih primerovpotrdila lesno vrsto, kot jo je navedel dobavitelj lesa. Preiskane lesne vrste pernambuk, konjsko meso in kačji les (1, 2 in 4) iz južne Amerike imajo skupne naslednje lastnosti: fino teksturo, temno obarvano jedrovino, dekorativen videz, visoko gostoto, visoko trdnost, dobro dimenzijsko stabilnost in dobre obdelavnostne lastnosti, posebno struženje in površinsko obdelavo. Vse so zelo cenjene za godalne loke, za najboljšega pa velja les pernambuka. Les balau iz Azije ima slabše lastnosti in ni tipična lesna vrsta za loke. Razlike v zgradbi lesa preiskanih vrst so najverjetneje vzrok za razlike v kvaliteti končnega izdelka. Podajamo opis izdelave lesenega loka, opis lesnih lastnosti in pomen pravilne identifikacije in poimenovanja lesa.
Ključne besede: godalni lok, pernambuk, Guilandina echinata syn. Caesalpina echinata, massaranduba syn., konjsko meso, Manilkara bidentata, kačji les, Brosimum guianense syn. Piratinera guianensis, balau, Shorea laevis, anatomija lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2865; Prenosov: 1020
Celotno besedilo (1,49 MB)

Povzetek: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa.
Ključne besede: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2921; Prenosov: 1193
Celotno besedilo (803,25 KB)

Povzetek: V pričujoči študiji smo preučevali anatomske, kemijske in izbrane fizikalne lastnosti beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in tudi morebitni vpliv ekstraktivov na sorpcijske lastnosti borovine. Študija je bil opravljena na 6 testnih drevesih. Anatomske preiskave so bile narejene s klasično svetlo-poljsko mikroskopijo. Preiskovanje vzorcev za določanje dimenzijske stabilnosti in sorpcijskih lastnosti je potekalo po uravnovešanju v steklenih klima komorah. Vzorce za kemijsko analizo smo ekstrahirali s cikloheksanom ter z zmesjo acetona in vode, delež celokupnih fenolov pa smo kolorimetrično določili z UV-Vis spektrofotometrijo. Razlike med beljavo in jedrovino so se pokazale v smolnih kanalih, v lumnih aksialnih traheid ob trakovih ter v trakovnih parenhimskih celicah in v obokanih piknjah. Delež ekstraktivnih snovi v jedrovini je bil večji kot v beljavi. Preiskave beljave in jedrovine niso pokazale statistično značilnih razlik v gostoti v absolutno suhem stanju, pri točki nasičenja celičnih sten, diferencialnem nabrekanju v radialni smeri in ne pri koeficientu nabrekanja v tangencialni smeri. Izkazalo se je, da se prečna krčitvena anizotropija, diferencialni nabrek v tangencialni smeri, koeficient nabrekanja v radialni smeri ter sorpcijski kvocient razlikujejo pri beljavi in jedrovini rdečega bora. Omenjene razlike lahko pripišemo vzajemnemu učinku anatomskih in kemičnih značilnosti obeh kategorij lesa, vsekakor
Ključne besede: rdeči bor, Pinus sylvestris L., sorpcijske lastnosti, beljava, jedrovina, ekstraktivi, anatomija lesa
DiRROS - Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 2602; Prenosov: 1988
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo.
Ključne besede: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba
DiRROS - Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 665; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,77 MB)