1. Vidno in nevidno : Uvod v formalno likovno analizo: teorija, primeri, analizeJožef Muhovič, 2018, znanstvena monografija Povzetek: Knjiga, ki je pred vami, je zrasla iz mnogih lastnih in tujih izkušenj pri soočanju z vsebino likovnih umetnin.1 Ta, kot je znano, ni niti preprosta niti očitna niti prinešena na krožniku, ampak jo je potrebno v delu iskati in najdevati s posebno človeško dejavnostjo, ki jo ob različnih priložnostih in na različnih stopnjah kompleksnosti imenujemo opazovanje, vživljanje, doživljanje, izkušanje, uvid, analiza, interpretacija, kritika, hermenevtika ipd. Poimenovanja kažejo, da je dejavnost istočasno nekaj spontanega in osebnega, nekaj strokovnega in proceduralnega, nekaj vrednostnega in polemičnega, predvsem pa večplastnega, večstopenjskega in zahtevnega. Formalna likovna
analiza tega dogajanja ne obsega v celoti. Prej bi bilo mogoče reči, da
je njegova propedevtična, pripravljalna disciplina, neke vrste sistematična refleksija likovne forme in njenih semantičnih izvirov. Ta refleksija postane bistvena, ko se pojavi potreba po tem, da spontano doživetje umetniškega dela vstopi v preciznejšo fazo »drugega branja«. In absolutno takrat, ko se likovna forma dojame kot integracijsko polje med eksplicitnim in implicitnim in se je na tem interaktivnem terenu potrebno znajti.
Formalna likovna analiza ni odvod nobenega umetniškega ali teoretskega
-izma, ampak prizma, leča, ki usmerja svetlobo in pogled na tista mesta
oziroma »točke«, na katerih se je v umetniškem delu ugnezdila vzajemnost med fakti in njihovo signifikantnostjo.
Ta vidik zahteva neke vrste filozofski vpogled. Gre za točke, ugotavlja filozof Christoph Menke, »na katerih izkustvo šele lahko postane estetsko. Kajti prav v trenutku, ko daje deskripcija umetniškega objekta čutiti neuspeh, ki žene opisovalca k razumevanju znakovnosti, umetniški objekt preneha biti gola stvar in postane /.../ način iz-kazovanja stvari. In prav v trenutku, ko daje razumevanje znaka čutiti neuspeh, ki sili k deskripciji predmetnosti, umetniški objekt ni več goli znak, ampak vznik, rojstvo znaka. Znakovnost stvari, stvarnost znakovnega – takšno janusovsko2 naravo ima pojavljanje umetniškega objekta v estetskem izkustvu. Kaj ta objekt je, je mogoče dojeti le skozi to, kar kaže. Pa tudi temu, kar kaže, temu, o čemer govori, in nam daje razumeti, je mogoče priti na sled zgolj s pomočjo načina, na katerega obstaja: način, na katerega se umetniški objekt kaže, namreč določa, kaj je sposoben kazati in pokazati.«3
Če sledim Menkeju, so najbolj ključna mesta v formalni matrici likovnih
form tista, v katerih se likovna zunanjost vidno (površinska struktura) srečuje in »spleta« z diskretno likovno notranjostjo (globinska struktura), saj se na njih bolj realno in celovito kot na katerih koli drugih mestih pokaže način, na katerega forma obstaja. Način obstoja forme pa je, kot rečeno, osnova vsega, kar forma kaže, tematizira, označuje in pomeni. Zato za formalno likovno analizo kot propedevtično disciplino likovne hermenevtike ni in ne more biti bolj odločilnega
vprašanja, kot je vprašanje, kako priti na sled tem delikatnim vstopnim
točkam.
Ključne besede: likovna umetnost, umetniško delo, likovna analiza
Objavljeno v DiRROS: 05.02.2026; Ogledov: 78; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (40,65 MB) |
2. Od transkripcije do spektralne analize – nove poti k objavljanju in interpretaciji liričnih besedil srednjega veka in renesanse : (ob obletnici rojstva Milana Kopeckega)Libor Pavera, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Študija obravnava spremembe pri objavljanju in razumevanju liričnih besedil srednjega veka in renesanse, in sicer s poudarkom na metodologiji češkega literarnega zgodovinarja Milana Kopeckega (1925–2006). Avtor sledi vplivom njegovih učiteljev – Jana Vilikovskega (pogosto imenovanega »češki E. R. Curtius«), himnologa Antonína Škarke in slavista Franka Wollmana – in pokaže, kako se je delo Kopeckega premikalo od tradicionalne transkripcije k dojemanju lirike kot kulturno in ritualno zasidranega izraza. Ključni primer predstavlja t. i. brnski fragment posvetne renesančne lirike, vprašanje interpretacije fragmentarno ohranjenih besedil in možnosti sodobnih tehnik: multispektralno slikanje, forenzične analize (UV, IR, RTG) ter delo z zbirkami podatkov kot novi instrumenti sodobne izdajateljske prakse.
Ključne besede: srednjeveška lirika, renesančna lirika, edicijska praksa, multispektralno slikanje, forenzična analiza
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 144; Prenosov: 78
Celotno besedilo (358,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Potresno odporno projektiranje AB sten, povezanih s ploščami z uporabo nelinearne potisne analizeAntonio Janevski, Tatjana Isaković, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Protipotresno projektiranje armiranobetonskih (AB) konstrukcij kljub določenim omejitvam še vedno temelji večinoma na rezultatih linearne elastične analize. Pri oceni potresnega odziva se AB-stene, povezane zgolj s ploščami, običajno obravnavajo kot konzolne stene, pri čemer se plošče upoštevajo le kot horizontalne diafragme toge v svoji ravnini, njihov upogibni odziv pa se običajno zanemari. Pretekle raziskave so pokazale, da lahko upogibne lastnosti plošče pomembno vplivajo na odziv sten, še zlasti, če so te visoke in vitke. Plošče lahko povežejo stene v okvirom podoben sistem. V tako povezanih stenah lahko potresni vplivi bistveno vplivajo na njihove osne sile, kar lahko spremeni njihovo togost in nosilnost ter povzroči, da se v nelinearnem območju potresne zahteve med njimi močno prerazporedijo. Te učinke je z elastičnimi metodami težko zanesljivo upoštevati. Zato smo predlagali razmeroma preprost postopek projektiranja, ki temelji na nelinearni potisni analizi. Predlagana metoda združuje N2-metodo in principe načrtovanja nosilnosti. Njeno učinkovitost smo ovrednotili na širšem naboru stavb z AB- stenami, z uporabo nelinearne analize časovnega odziva. V primerjavi z običajnimi postopki projektiranja, ki temeljijo na elastični analizi, predlagana metoda omogoča zanesljivejšo oceno potresnih zahtev, učinkovitejše in varnejše protipotresno projektiranje AB-sten ter zmanjšanje njihovih poškodb.
Ključne besede: AB stene, AB plošče, stopnja povezanosti, nelinearna analiza, zasnova na osnovi potisne analize, potresni odziv, gradbeništvo
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 83; Prenosov: 78
Celotno besedilo (38,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Prevalenca sarkopenije in povezani dejavniki tveganja v Sloveniji : raziskovalni podatki, obravnavani v doktorskem deluKatarina Puš, Miloš Kalc, Saša Pišot, Kaja Teraž, Jure Urbanc, Matej Kleva, Uroš Marušič, Manca Peskar, Luka Šlosar, Boštjan Šimunič, 2026, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Povzetek: Podatkovni niz vsebuje anonimizirane presečne podatke, zbrane pri 654 starejših odraslih (≥ 60 let) iz Slovenije. Podatki so bili pridobljeni v okviru presečne raziskave, usmerjene v razvrščanje sarkopenije in analizo mišičnih značilnosti. V podatkovni niz so vključeni demografski podatki (starost, spol), antropometrične meritve ter rezultati meritev mišične jakosti, telesne zmogljivosti in telesne sestave. Mišična jakost je bila ocenjena z merjenjem jakosti stiska pesti in testom petkratnega vstajanja s stola. Telesna zmogljivost je bila ocenjena s hitrostjo hoje in testom vstani in pojdi. Podatki o telesni sestavi in mišični masi so bili pridobljeni z električno bioimpedančno analizo in vključujejo pusto telesno maso, skeletno mišično maso, apendikularno skeletno mišično maso ter indekse, prilagojene telesni višini. Kontraktilne lastnosti skeletnih mišic so bile ocenjene s tenziomiografijo treh mišic spodnjih okončin, pri čemer so bili zabeleženi parametri zakasnitvenega časa, časa kontrakcije, radialnega premika in hitrosti kontrakcije. Dodatni podatki vključujejo prehransko stanje (Mini Nutritional Assessment), gibalno aktivnost in sedentarne navade (Global Physical Activity Questionnaire) ter kognitivne funkcije (Test povezovanja – del A in B). Preiskovanci so bili razvrščeni v skupine glede na več diagnostičnih algoritmov sarkopenije (EWGSOP, EWGSOP2 in njegove različice, SDOC, IWGS in FNIH). Podatki so bili zbrani po standardiziranih protokolih, anonimizirani in opremljeni z metapodatki, kar omogoča njihovo ponovno uporabo v skladu z načeli FAIR.
Ključne besede: sarkopenija, analiza mišičnih značilnost, mišična jakost, telesna sestava, telesna zmogljivost, telesna masa, gibalna aktivnost, sedentarne navade
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (395,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Skrb za osebe z depresijo v Sloveniji : pregled literatureVesna Zupančič, Majda Pahor, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Članek predstavlja rezultate raziskave o obsegu in vrsti objavljenega znanstvenega in strokovnega znanja o skrbi za osebe z depresijo v Sloveniji. Temeljni namen je bil na podlagi pregleda, analize ter sinteze znanstvenih in strokovnih informacij ugotoviti, ali to znanje omogoča razvoj celostne, integrirane skupnostne skrbi za osebe z depresijo v Sloveniji. Metode: Uporabljen je bil pregled literature. Zbiranje znanstvene in strokovne literature je potekalo po vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov (COBIB.SI) v obdobju od januarja do julija 2013. Za analizo je bilo uporabljeno spletno orodje EndNoteWeb. Rezultati pregleda vključujejo število najdenih enot po ključnih besedah ločeno glede na časovno obdobje izida, ocena kakovosti temelji na analizi vključenih znanstvenih raziskav. Rezultati: Rezultati obsegajo bazo literature znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja v Sloveniji od leta 2000 do 2013 (435 enot) in iz nje izhajajoč zemljevid kategorij pojmovanja skupnostne skrbi za osebe z depresijo. Narejena je bila analiza kakovosti vključenih raziskav z vidika uporabljenih raziskovalnih metod. Pri kvalitativni sintezi so bile uporabljene kode (31) in kategorije (4) kot rezultat pregleda kvalitativne sinteze. Diskusija in zaključek: Za razvoj skupnostne skrbi za osebe z depresijo je v Sloveniji premalo empiričnih dokazov. Primanjkuje tudi orodij za merjenje in primerjavo stopnje integracije ter celovitosti integriranih storitev skupnostne skrbi na ravni lokalnih skupnosti.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševno zdravje, skupnostna skrb, sekundarna analiza
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 0 |
6. Sorojenci pri poroduPolona Dolinar, Ana Polona Mivšek, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: V sklopu naravnega poroda se spodbuja zagotavljanje domačnosti okolja, kar vključuje tudi prisotnost družinskih članov. Sprva se je to kazalo le v prisotnosti otrokovega očeta pri porodu. Poleg vključevanja partnerja in porodnici pomembnih drugih odraslih oseb je potrebno razmisliti tudi o vključevanju sorojencev v izkušnjo poroda. Namen prispevka je s pregledom raziskav in analizo kvantitativnih raziskav potrditi oz. ovreči hipotezi: "navzočnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva na otroka" ter "navzočnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva na porodnico". Poleg tega je namen prispevka predstaviti, katerim predpogojem je potrebno zadostiti, da prisotnost sorojencev ob porodu postane prijetna izkušnja za vse vključene. Metode: Metoda dela je deskriptivna - opravljen je pregled literature od leta 1974 do leta 2006 in analiza znanstvenih študij obravnavanega problema. Rezultati: Študij na izbranem področju ni veliko. Večina tujih študij o prisotnosti sorojencev pri porodu je starejših od dvajset let. Vseeno pa pregled raziskav kaže, da prisotnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva naotroka in celotno družino, če so izpolnjeni določeni pogoji: samostojna odločitev otroka za prisotnost ob porodu brata oz. sestre, ustrezna predpriprava in spremljevalec otroka pri porodu. V tem primeru je olajšano navezovanje stika z bratom oz. sestro. Diskusija in zaključki: V Sloveniji omenjena možnost porodnicam še ni omogočena. Preden se poda priporočila, bi bilo potrebno opraviti kakovostno študijo. Na takšno izkušnjo bi bilo potrebno pripraviti tudi babice.
Ključne besede: sorojenci, porod, priprava, porod na domu, navezovanje stika s sorojenci, analiza kvantitativnih študij
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 126; Prenosov: 0 |
7. Med trpljenjem in vztrajanjem : pomen življenja s hudo kroničo boleznijoMarja Öhman, Siv Söderberg, Berit Lundman, 2006, izvirni znanstveni članek Ključne besede: bolezen, kronične bolezni, bolniki, zdravstvena nega, počutje bolnikov, trpljenje, kvaliteta življenja, fenomenološki modeli, strukturna analiza
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 0 |
8. Izkušnje študentov zdravstvene nege z izobraževanjem na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 : kvalitativna raziskavaŠpela Plesec, Marija Milavec Kapun, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Razglasitev epidemije covida-19 je vodila do urgentnih sprememb tudi v procesu izobraževanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so bile izkušnje študentov in študentk zdravstvene nege s prilagojenim procesom izobraževanja v prvem valu epidemije.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani s poglobljenimi delno strukturiranimi intervjuji v juniju in juliju leta 2020. V namenski vzorec je bilo vključenih trinajst študentov zdravstvene nege. Besedilo je bilo analizirano z uporabo induktivne tematske analize.Rezultati: Identificirali smo naslednje teme in podteme: prednosti izobraževanja na daljavo (boljši pogoji za študij, časovna prilagodljivost, psihološki dejavniki, metode poučevanja, podpora in bolj oseben odnos z visokošolskimi učitelji, stroškovna učinkovitost ter več časa za študij in prostočasne dejavnosti), slabosti izobraževanja na daljavo (spremenjene metode poučevanja, psihološki dejavniki, nedosegljivost študijskih gradiv, neustrezna infrastruktura in pogoji za študij, pomanjkanje osebnega stika in socialne opore, slaba digitalna pismenost visokošolskih učiteljev ter težave pri organizaciji, komunikaciji in informiranju), metode poučevanja in uporabljena digitalna orodja ter predlogi za izboljšavo. Diskusija in zaključek: Študenti in študentke zdravstvene nege so navajali tako pozitivne kot negativne izkušnje s prilagojenim procesom izobraževanja. Za bolj celostno sliko problematike izobraževanja v času epidemije bi bilo treba preučiti še izkušnje visokošolskih učiteljev. Izsledki raziskave so lahko spodbuda pri izbiri metod poučevanja in digitalnih orodij ter vodilo visokošolskim učiteljem in vodstvom pri načrtovanju sodobnih in inovativnih oblik izobraževanja na področju zdravstvene nege.
Ključne besede: koronavirus, spletno izobraževanje, doživljanje, tematska analiza
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 110; Prenosov: 30
 Povezava na datoteko |
9. |
10. |
