1. Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovjeValerija Babij, Andrej Rozman, Lado Kutnar, Aleš Poljanec, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Andrej Bončina, 2026, original scientific article Keywords: Gozdni rastiščni tipi, Slovenija
Published in DiRROS: 20.04.2026; Views: 124; Downloads: 56
 Full text (853,10 KB) |
2. Regulativni peskovniki za UI na zdravstvenem področju z vidika slovenske perspektiveAna Strnad Tomasi, 2026, original scientific article Abstract: V članku bo analiziran pravni in institucionalni okvir peskovnikov na EU ravni, predstavljene francoske izkušnje in ocena stanja v Sloveniji z obravnavo specifičnih izzivov, povezani z digitalnim zdravjem.
Keywords: regulativni peskovnik, umetna inteligenca, zdravstveni podatki, GDPR, Evropska unija, Slovenija, Francija
Published in DiRROS: 10.04.2026; Views: 193; Downloads: 64
Full text (214,45 KB) |
3. Cepljenje zdravstvenih delavcev : obvezna in priporočena cepljenja v SlovenijiTatjana Mrvič, Anja Šterbenc, Katarina Sočan, Irena Grmek-Košnik, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Pri zdravstvenih delavcih (ZD) in sodelavcih je tveganje za izpostavljenost povzročiteljem nalezljivih bolezni ter za njihov prenos na paciente in sodelavce povečano. V Sloveniji pravni okvir določata Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu; letne, operativne usmeritve pa izhajajo iz Programa cepljenja in zaščite z zdravili ter strokovnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ključna obveznost pred izpostavitvijo za ZD je cepljenje proti hepatitisu B, med priporočila za vse ZD pa sodijo cepljenja proti gripi (vsako sezono), covidu-19 (posodobljeni odmerek), tetanusu, davici, oslovskemu kašlju/tetanusu, davici (po shemi za odrasle) ter dokaz imunosti ali cepljenje proti ošpicam, mumpsu, rdečkam (MMR) in noricam (VZV), z dodatnimi cepljenji glede na oceno tveganja delovnega mesta (npr. cepljenje proti hepatitisu A, tifusu, steklini, meningokoku za specifične laboratorijske izpostavitve).
Keywords: zdravstveni delavci, cepiva, nalezljive bolezni, priporočila, Slovenija
Published in DiRROS: 10.04.2026; Views: 155; Downloads: 124
Full text (2,36 MB)
This document has many files! More... |
4. Slovenska partizanska vojska in italijanski izstop iz vojneDamijan Guštin, 2025, original scientific article Abstract: Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja je poleti 1943 predvidelo, da bo Italija kmalu izstopila iz vojne. Zato je zbralo vse partizanske brigade v Ljubljanski pokrajini, da bi tedaj osvojile čim več orožja in vojaškega materiala italijanske vojske. Ko je bila vdaja Italije 8. septembra 1943 objavljena, je Glavni štab NOV in POS ukazal takojšen pritisk na italijanske enote v garnizijah, da so se te vdajale in izročile več deset tisoč kosov orožja, tudi težjega. Hkrati je vodstvo odredilo splošno mobilizacijo moških v partizansko vojsko. Manj načrtovano je prebivalstvo na Primorskem sprožilo vstajo, ki je vodila v razpad italijanske oblasti in množično, marsikje spontano, vzpostavljanje partizanskih enot. Posledica tega procesa je bila hitra številčna rast partizanske vojske – od 6000 na okoli 25.000 pripadnikov. Organizacijski razvoj ji je komaj sledil. Število brigad, osnovnih bojnih enot, se je z novoustanovljenimi povečalo od 6 na 13 v Ljubljanski pokrajini in 9 na Primorskem.
Keywords: NOV, PO, vojaške operacije, partizani, vojske, mobilizacija, kapitulacija Italije, Primorska, Slovenija, zgodovina
Published in DiRROS: 08.04.2026; Views: 155; Downloads: 97
Full text (242,87 KB)
This document has many files! More... |
5. Roman military equipment from the river Ljubljanica : typology, chronology and technologyJanka Istenič, 2019, scientific monograph Keywords: vojaška oprema, arheološke najdbe, Ljubljanica, Rimljani, Slovenija, rimska vojska, antika
Published in DiRROS: 27.03.2026; Views: 267; Downloads: 99
Full text (12,89 MB) |
6. Trajnostne prakse v vaški skupnosti : primer PredoseljBarbara Hauptman, Taja Ivanc, 2025, original scientific article Abstract: Vaške skupnosti predstavljajo družbeni element življenja na podeželju. Zanje je značilno, da se izvijajo iz tradicionalnih vzorcev in zaradi globalizacije prevzemajo sodobne poteze mestnega načina življenja. Vitalno podeželje je »socialno« in »ekonomsko trajnostno«. Kot odgovor na okoljske probleme in izzive družbe mora sodobno podeželje biti »okoljsko trajnostno«. Preko različnih ukrepov in načinov ravnanja so tudi podeželani »okoljsko ozaveščeni«, kar pa je za trajnostni razvoj preozka perspektiva. To omogočata socialni in organizacijski kapital, ki v praksi predstavljata poznanstva med posamezniki, formalne in neformalne oblike povezovanja. Na primeru vasi Predoslje v Mestni občini Kranj analiziramo trajnostno delovanje vaške skupnosti, predvsem socialni steber trajnostnega razvoja. Predoslje so gorenjski tip vasi, ki je kompaktno poseljena, okoli nje pa so kmetijske površine. V njej delujejo pet aktivnih društev, župnija in osnovna šola, ima oskrbno ponudbo in športne površine. Povezuje se tudi z društvi iz sosednjih vasi, s katerimi so povezane v Krajevno skupnost Predoslje. Ugotavljamo, da ti elementi in skupni prostori izrazito povezujejo vaščane. Na podlagi intervjujev in terenske analize smo identificirali več trajnostnih praks v vasi, za katere ocenjujemo, da prispevajo k visokemu zadovoljstvu lokalnega prebivalstva in kakovosti življenja v Predosljah, poleg tega pa njihovo součinkovanje bogati vaško skupnost.
Keywords: geografija, agrarna geografija, vaška skupnost, Predoslje, Slovenija, socialni kapital, podeželje, kakovost življenja, življenjski standard, sonaravno razvoj
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 284; Downloads: 183
Full text (964,45 KB)
This document has many files! More... |
7. Posmrtni itinerariji ljudi, ki prehajajo meje na območju SlovenijeUršula Lipovec Čebron, Uroš Škerl Kramberger, 2025, original scientific article Abstract: Evropski mejni režim je številna območja Slovenije spremenil v območja »nekropolitičnega « nadzora (Davies et al., 2017; prim. Mbembe, 2003), ki uporabljajo smrtonosno politiko kot način upravljanja meja (Iliadou, 2019: 181). Čeprav se smrti na mejah dogajajo v številnih krajih Slovenije, pa je ta pojav v javnosti precej spregledan. Odsotnost pozornosti ter pomanjkanje uradnih statistik sta naju spodbudila, da sva začela s pomočjo medijskih, policijskih in drugih poročil ter različnih baz podatkov o smrtih sestavljati seznam ilegaliziranih migrantov in migrantk, ki so umrli na območju Slovenije, obenem pa etnografsko raziskovati te smrti v različnih krajih in ustanovah. V prvem delu prispevka sva analizirala nekatere vidike tega seznama, pri čemer sva ugotovila: prvič, da veliko umrlih ostane neidentificiranih; drugič, da se mnogi umrli utopijo v rekah; in tretjič, da so migrantske smrti v uradnih statistikah pogosto kategorizirane kot nesreče, ne da bi se razkrile njihove nekropolitične okoliščine. V drugem delu članka sva na osnovi koncepta posmrtnih itinerarijev (Kobelinsky, 2020b) poskušala rekonstruirati poti, po katerem prehajajo telesa ilegaliziranih migrantov in migrantk v Sloveniji. Pri tem sva bila pozorna na perspektive raznolikih akterjev in akterk, ki sodelujejo v režimu smrti na meji (Cuttita idr., 2020: 46) ter so udeleženi v različnih »postajah« posmrtnih itinerarijev, med katerimi sva izpostavila faze odkritja, obdukcije, hrambe in pokopa.
Keywords: koridorji, smrti na mejah, posmrtni itinerariji, identifikacija, Slovenija, evropski mejni režim, migracije, družba, begunci
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 264; Downloads: 149
Full text (394,60 KB)
This document has many files! More... |
8. Diskurz, oblast in politični prostor : aktivno proizvajanje nemoči na primeru migracijSasha Hajzler, 2025, original scientific article Abstract: Članek preko primera slovenske migracijske politike (1991–2021) analizira domet koncepta »aktivnega proizvajanja nemoči«. Trdi, da tako nemoč in pasivizacija znotraj politične sfere kot tudi sistematično izkoriščanje migrantov niso naključni pojavi, temveč rezultat treh medsebojno povezanih aktivnih mehanizmov: strukturnih (birokracija, zakonodaja), diskurzivnih (mit o majhnosti države in sekuritizacija migracij) in političnih (kooptacija demokratičnih orodij). Skozi analizo teh mehanizmov članek analizira, kako t. i. demokratične institucije vzdržujejo status quo in onemogočajo transformativne spremembe, ter s tem prispeva k razpravi o krizi liberalne demokracije v splošnem. V samem jedru članek razpravlja, kako se v slovenskem kontekstu manifestira proces »aktivnega proizvajanja nemoči«, kako delujejo glavni strukturni, diskurzivni in politični mehanizmi za vzdrževanje nemoči ter deloma zakaj so tradicionalna demokratična orodja neučinkovita za doseganje sprememb.
Keywords: nacionalizem, rasizem, migracije, majhnost, Slovenija, politika, zgodovina
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 198; Downloads: 140
Full text (395,76 KB)
This document has many files! More... |
9. |
10. |
