Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Primorska (Slovenia)) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Groundwater recharge as a basis for the assessment of ecosystem services on commonland: the case of the Primorska region in Slovenia
Nevenka Bogataj, Peter Frantar, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The objective of this analysis is to assess groundwater ecosystem services and collect available data, with a particular focus on the supply side of their provision in common lands. The assessment of the state and trends of its recharge is conducted using the water balance model mGROWA. The study focuses on the period from 1972 to 2023 and the Primorska region due to the availability of both, spatial and temporal data for groundwater recharge and for forests on common lands. Based on the findings, we propose to recognise and support agrarian communities as large land proprietors practising the sustainable management of natural resources, underpinned by a benefit-sharing paradigm as stakeholders in groundwater management.
Ključne besede: common lands, ecosystem services, groundwater, hydrology, Slovenia, Primorska region, drinking water
Objavljeno v DiRROS: 25.01.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (26,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
"V šolah ni mesta za politično propagando" (J. P. Simoni) : slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe in po njem v luči zapisnika seje o tekočih vprašanjih šolstva z dne 6. avgusta 1946
Tomaž Simčič, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Razprava želi prikazati stanje slovenskega šolstva v coni A nekdanje Julijske Benečije pred podpisom Pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 in po njem. Pri tem izhaja iz zapisnika seje, ki je bila 6. avgusta 1946 na sedežu Zavezniške vojaške uprave v Trstu in je bila namenjena obračunu prvega šolskega leta po osvoboditvi izpod nacifašizma. Zapisnik hrani zgodovinski arhiv Tržaškega pokrajinskega šolskega urada in doslej ni bil tema zgodovinske analize. V njem pridejo do izraza poglavitni vozli šolske ureditve, ki so bili takoj po vojni predmet ostrega soočenja med različnimi političnimi dejavniki. Ugotovitve, ki izhajajo iz omenjenega zapisnika, avtor primerja z izsledki znanstvene literature o isti temi. V drugem delu predavanja avtor obravnava spremembe, ki so nastale po 15. septembru 1947, ko so stopila v veljavo določila Pariške mirovne pogodbe. Zlasti se zaustavi pri različnih posledicah, ki jih je ta zgodovinski korak imel za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem.
Ključne besede: 1946/47, Pariška mirovna pogodba, Primorska, zgodovina šolstva, John P. Simoni
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 452; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

3.
Srpski dobrovoljački korpus u Primorskoj Sloveniji 1944-1945. godine
Bojan B. Dimitrijević, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 465; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Gentilejeva šolska reforma in slovensko šolstvo na Primorskem : 1918-1943
Milena Černe, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prispevek obravnava zgodovino primorskega šolstva med vojnama, s poudarkom na severni Primorski. Izpostavi asimilacijske pritiske, ki so se začeli z italijansko zasedbo ob koncu prve svetovne vojne in se stopnjevali z vzponom fašizma. Podrobneje predstavi učinke šolske reforme iz leta 1923, poimenovane po takratnem šolskem ministru Giovanniju Gentileju, ki je v naslednjih dvajsetih letih omogočila sistematično raznarodovanje Slovencev v Italiji in odprla šolsko polje fašistični ideologiji. Narodnoobrambno delovanje, ki je slonelo zlasti na zavednih družinah in slovenskih duhovnikih, je raznarodovanje v veliki meri izničilo.
Ključne besede: fašizem, Gentilejeva reforma, zgodovina šolstva, Primorska
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 436; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

5.
Spomini Srečka Šuligoja iz leta 1945
Renato Podbersič, 2018, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je predstavljen spominski zapis, ki ga je leta 1988 pripravil goriški duhovnik Srečko Šuligoj (1923–1997). Kot bogoslovca ga je skupaj s tedanjim goriškim nadškofom Carlom Margottijem in z nekaterimi drugimi goriškimi duhovniki v prvih majskih dneh 1945 aretirala jugoslovanska OZNA. Skupaj so jih zaprli v palačo grofov Coronini v Gorici, vendar so jih po nekaj dneh izpustili, nadškofa pa izgnali v Videm. Avtor je podrobno popisal dogajanje v tistih dneh, polnih negotovosti. Po Šuligojevi smrti je omenjeni tipkopis ostal pozabljen med raznim gradivom v župnijskem arhivu v Levpi. V integralni obliki je sicer že bil objavljen pod naslovom Aretacija nadškofa Margottija, sicer nekoliko spremenjen, v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1990. Tokrat ga objavljamo v izvirni tipkopisni obliki.
Ključne besede: druga svetovna vojna, 1945, goriška nadškofija, Primorska, spomini, zgodovinski viri
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 473; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (993,56 KB)

6.
Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945
Matic Batič, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi. V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani, pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske politike, kulturna krajina, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 467; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

7.
Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojni
Neža Strajnar, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena vprašanju, koliko prebivalcev Primorske se je po vzpostavitvi komunističnega sistema v Jugoslaviji in določitvi nove jugoslovanske-italijanske meje odločilo oditi v tujino. Ugotovljeno je, da je del prebivalstva moral doživljati tako velike pritiske, da so se mnogi posamezniki ali celotne družine odločale za nevarno in protizakonito pot čez mejo, kjer jih je čakala negotova prihodnost. Prav tako so predstavljeni motivi za odhod tistih, ki so se odločili za zapustitev domačega kraja z dovoljenjem oblasti (t. i. optanti).
Ključne besede: izseljevanje, Primorska, Slovenci, Italija, komunizem, 1945/1960
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 519; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

8.
Seznam žrtev revolucionarnega nasilja na severu Primorske
Renato Podbersič, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena žrtvam, ki so jih povzročili pripadniki partizanskega gibanja na severu Primorske med drugo svetovno vojno. Gre za območje današnjih občin Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin. Na podlagi arhivskih virov je ugotovljeno, da je tovrstno nasilje na tem območju zahtevalo 338 žrtev. Podatki sicer še niso dokončni.
Ključne besede: druga svetovna vojna, komunizem, vojne žrtve, seznami, arhivsko gradivo, Primorska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 630; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (514,40 KB)

9.
Elementalne politike v škodo zanikanih kultur : primorsko naravoverstvo
Cirila Toplak, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Skrivna zgodovinska kontrakultura domnevno predkrščanskih naravovercev v zahodni Sloveniji je bila globoko duhovno povezana z zrakom, vodo, ognjem in prstjo, temelji njihovega življenjskega sveta. V 20. stoletju so politični procesi v prostoru, kjer so naravoverci na skrivaj preživeli med nestrpnimi kristjani, močno preoblikovali njihove elementalne prakse in pripeljali do razpada njihove skupnosti. Gradnja železnice še v času avstro-ogrske je uničila najpomembnejše naravoversko svetišče. Prva svetovna vojna je zaradi topniškega obstreljevanja na soški fronti povzročila tolikšno preobremenitev prsti s kovinami, da je propadel sistem naravoverskih prostorskih triad – tročanov –, ki so zagotavljali rodovitnost zemlje in varnost skupnosti. V času medvojne okupacije Primorske je fašistična italijanska oblast prepovedala kurjenje kresov in tako preprečila najpomembnejše naravoverske skupne obrede. Italijanska oblast je zgradila tudi prve hidroelektrarne in jezove, ki so oskrunili sveto reko Sočo. Intenzivna industrializacija in ekstraktivizem v obdobju socialistične Jugoslavije po letu 1945 sta povzročila nadaljnje onesnaženje zraka, vode in prsti ter usodno predrugačila naravo, ki so jo naravoverci strahospoštljivo častili kot božanstvo. Elementarna degradacija zaradi »razvoja« in »napredka« na Primorskem v 20. stoletju tako ni imela neposrednega vpliva le na naravo, temveč tudi na zanikano, od narave neločljivo in odvisno kulturo. Naravoverci zaradi prikrivanja niso imeli možnosti za zaščito dragocenega elementalnega skupnega dobrega. Do konca 20. stoletja so bili elementalni temelji njihove kulture nepovratno izgubljeni in s tem tudi primorsko naravoverstvo.
Ključne besede: elementalna politika, naravoverstvo, Primorska, naravni elementi, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 14.05.2024; Ogledov: 1048; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (978,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh