61. Poročilo o preskusu št.: LVG 2021-028 : opis vzorca: LVG2021/00029: Abies alba, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00033: Picea abies, veja (z listi ali brez) ali poganjki, LVG2021/00034: Picea pungens, veja (z listi ali brez) ali poganjki : namen testiranja: LVG2021/00029: sum na: Mraz, LVG2021/00033: sum na: Mraz, LVG2021/00034: sum na: MrazNikica Ogris, Tašja Cvelbar, Barbara Piškur, 2021 Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, navadna smreka, bela jelka, bodeča smreka, Picea abies, Abies alba, Picea pungens, pozna zmrzal, zimski mraz, sušni stres, presaditev, Rhizosphaera pini, rjavenje smrekovih iglic, Pestalotiopsis funerea, Phomopsis, Sydowia polyspora
DiRROS - Objavljeno: 18.05.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 273
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
62. Prenamnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2021Nikica Ogris, Marija Kolšek, 2020 Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, prenamnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacija, populacija, gostota, model, RITY-2, CHAPY-1
DiRROS - Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 443; Prenosov: 188
Celotno besedilo (956,94 KB) |
63. Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastiščAndrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021 Povzetek: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe.
Ključne besede: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies
DiRROS - Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 717
Celotno besedilo (840,99 KB) |
64. |
65. |
66. |
67. |
68. |
69. |
70. |
