Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Picea abies) .

21 - 30 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Odziv kambija navadne smreke (Picea abies) na ogrevanje in hlajenje debla
Jožica Gričar, Martin Zupančič, Katarina Čufar, Primož Oven, 2004

Povzetek: Proučili smo vpliv eksperimentalnega ogrevanja in hlajenja dela debla navadne smreke (Picea abies) na kambijevo aktivnost in celično diferenciacijo. Poskusasta potekala 30 dni; ogrevanje od 29.3.2004 do 3.5.2004, hlajenje pa od14.6.2004 do 20.7.2004. Vzorce floema, kambija in ksilema smo iz dreves odvzeli vsakih 10 dni, pripravili prečne prereze tkiv in preparate opazovali ssvetlobnim mikroskopom. Lokalno ogrevanje je po 10 dneh induciralo delitveno aktivnost kambija na floemsko stran, po 20 dneh pa tudi na ksilemsko. Po 30 dneh je pri ogrevanem vzorcu nastalo do 15 celic ranega lesa. V tem času se jeredna delitvena aktivnost kambija pri kontrolnem drevesu šele začela. Odziv kambija na hlajenje debla je bil manj izrazit. Anatomskih razlik med kontrolnim in hlajenim vzorcem po 10 in 20 dneh ni bilo. Po 30 dneh je pri hlajenem vzorcu začel nastajati kasni les, pri kontrolnem drevesu pa šele prehodni rani-kasni les. S poskusom smo demonstrirali, da je mogoče pri smrekiz umetnim ogrevanjem in hlajenjem debla vplivati na ksilo- in floemogenezo.
Ključne besede: navadna smreka, Picea abies, kambij, celična diferenciacija, ksilem, floem, ogrevanje, hlajenje, svetlobna mikroskopija, Norway spruce, cambium, cell differentiation, xylem, phloem, heating, cooling, light microscopy
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2838; Prenosov: 1103
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

22.
Genetski vidik naravne obnove smrekovega sestoja na nastali raziskovalni ploskvi Šijec na Pokljuki
Gregor Božič, 2005

Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti sposobnost naravnega obnavljanja genetskega vira Picea abies (L.) Karst. na objektu stalne raziskovalne ploskve Šijec na Pokljuki, Slovenija. Genetsko strukturo zrelega sestoja smreke in genetsko strukturo naravnega mladja v razlino velikih pomladitvenih jedrih smo preuili z elektroforetsko analizo 15 polimorfnih izoencimskih genskih lokusov desetih encimskih sistemov (GDH, F-EST, GOT, IDH, LAP, MDH, PGI, PGM, SKDH, 6-PGDH). Pod doloenimi pogoji je bila genetska struktura 101 dreves naravnega pomladka in 64 dreves sestoja, iz katerega je nastal, popolnoma primerljiva. Obnova smrekovega sestoja z naravnim pomlajevanjem zagotavlja trajno ohranjanje genskega vira smreke in je v primeru vejih pomladitvenih jeder tudi zagotoviloza neprekinjeno ohranjanje njegove prilagoditvene sposobnosti.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., naravno pomlajevanje, genetska struktura, izoencimi, ohranjanje gozdnih genskih virov, genski viri
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2675; Prenosov: 997
.pdf Celotno besedilo (180,64 KB)

23.
Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistem
Tadeja Trošt Sedej, 2005

Povzetek: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2816; Prenosov: 961
.pdf Celotno besedilo (313,35 KB)

24.
Dendroekološka analiza rasti smreke (Picea abies (L.) Karst.) v okolici dveh termoelektrarn
Tom Levanič, Andreja Slapnik, 2006

Povzetek: Namen študije je bil analizirati širine branik pred obdobjem največjega onesnaževanja z SOo2, med tem obdobjem in po sanacijskih ukrepih, opravljenih na termoelektrarnah Šoštanj (TEŠ) in Trbovlje (TET). Analiza širin branik preživelih dreves na ploskvah bliže TET in TEŠ je pokazala, da so bile branike v obdobju največjega onesnaževanja znatno ožje kot tiste na manj vplivanih lokacijah. Izkazalo se je tudi, da je odziv dreves na klimatske vplive na bolj in manj vplivanih ploskvah sicer primerljiv - vsa drevesa so se odzivala enako, vendar tista bliže termoelektrarnam bolj, tista z bolj oddaljenih ploskev pa manj in so se tudi hitreje vrnila v stanje normalnega priraščanja kot prizadeta drevesa. Primerjava rasti s klimo je pokazala, da je večina pozitivnih in negativnih značilnih let sicer posledica klimatskih dejavnikov, vendar pa lahko nekatera značilna leta na ploskvah bliže virom onesnaževanja nedvoumno pripišemo postopnemu povečevanju proizvodnje v termoelektrarnah in posledičnemu povečevanju emisij SO2 v ozračje. Na osnovi teh ugotovitev sklepamo, da je vpliv termoelektrarn na debelinski prirastek drevja omejujoč. Proizvodna sposobnost rastišč ni izkoriščena, drevesa so v konstantnem stresu, na dodatne okoljske strese se odzivajo občutljiveje kot drevesa zunaj vplivnega območja, normalizacija rasti po nastopu ugodnih rastnih razmer pa je daljša. Po namestitvi odžvepljevalnih čistilnih naprav v TEŠ in postavitvi odvodnika v TET so se razmere za rast dreves v okolici termoelektrarn izboljšale, kar se kaže tudi v postopoma vedno manjših razlikah med rastjo dreves na vplivnih in manj vplivnih območjih. Izboljšanje rasti prizadetih dreves je bolj izrazito v okolici TEŠš, kjer je bila ekološka sanacija učinkovitejša; manj pa se je rast izboljšala v okolici TET, kjer je 360 m visoki odvodnik emisije samo razpršil na večje območje.
Ključne besede: onesnaženost zraka, SO2, žveplov dioksid, propadanje gozdov, dendroekologija, debelinski prirastek, smreka, Picea abies (L.) Karst., termoelektrarne, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2698; Prenosov: 903
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

25.
Biomonitoring gozdnega ekosistema v imisijskem območju Termoelektrarne Šoštanj
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Franc Batič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2006

Povzetek: Z dolgoletnimi raziskavami gozdnega ekosistema smo želeli oceniti fi ziološko stanje smreke (Picea abies (L.) Karst.) na osnovi meritev fizioloških parametrov v iglicah smrek vplivnega območja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). V članku prikazujemo rezultate meritev celokupnega žvepla, fotosintetskih pigmentov, askorbinske kisline (vitamin C) in ?-tokoferola (vitamin E) v iglicah tekočega letnika sedmega vretena 60- do 100-letnih smrek, vzorčenih v jesenskem obdobju tekočega leta. Izbranih je bilo 10 različno onesnaženih vzorčnih mest: Lajše, Topolšica, Laze, Veliki Vrh, Graška gora, Zavodnje, Brneško sedlo, Kramarica, Kope in Smrekovec, izpostavljenih predvsem imisijam žveplovega dioksida, dušikovega oksida in ozonu. Rezultati so pokazali, da se stanje smreke izboljšuje zaradi zgrajenih čistilnih naprav na bloku 4 (1995) in 5 TEŠ (2000). Del nepojasnjenih nihanj vrednosti preučevanih parametrov je po vsej verjetnosti posledica delovanja klimatskih razmer v tem obdobju.
Ključne besede: smreka, Picea abies, iglice smrek, celokupno S v iglicah, askorbinska kislina, termoelektrarna Šoštanj, emisije SO2
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2705; Prenosov: 974
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

26.
Zanesljivost ugotavljanja lesne zaloge s tarifami na primeru smreke v mikrorastiščno pestrem gozdu
Gal Kušar, Milan Hočevar, 2006

Povzetek: V mikrorastiščno pestrem visokokraškem jelovo-bukovem gozdu smo na primeru drevesne vrste smreke ugotavljali zanesljivost ocenjevanja lesne zaloge s tarifami. Referenčne volumne dreves smo ugotovili s pomočjo švicarskih trovhodnih volumenskih funkcij. Ustrezno tarifo smo izbrali po ustaljeni metodi, na podlagi srednjega premera in srednje višine, ki smo jo odčitali iz prilagojene višinske krivulje. Razlike med tarifami posameznih vzorčnih ploskev so do 3 tarifne razrede. Odstopanje med lesno zalogo, ugotovljeno s tarifami in referenčno lesno zalogo za smrekov sestoj, je -2,8 %; pri posameznih ploskvah pa so odstopanja večja, od -7,0 do 8,6 %. Dosedanje (prenizko izbrane) tarife dajo v konkretnem primeru za -18,1 % prenizko oceno lesne zaloge. Sklepamo lahko, da v primeru, če je tarifa za površino (odsek, sestoj) izbrana korektno in reprezentativno, dobimo z njo dobro oceno lesne zaloge tudi na mikrorastiščno pestri površini. Reprezentativni izbor tarife zagotovimo z meritvami na vzorčnih ploskvah, ki dobro predstavljajo površino.
Ključne besede: lesna zaloga, tarife, švicarske trovhodne volumenske funkcije, mikrorastiščne razmere, visokokraški teren, smreka, Picea abies, Kočevje
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2621; Prenosov: 884
.pdf Celotno besedilo (4,90 MB)

27.
Vpliv klime na maksimalno gostoto kasnega lesa v branikah smreke (Picea abies (L.) Karst.) na dveh rastiščih v Sloveniji
Polona Hafner, Tom Levanič, 2008

Povzetek: Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst.) je zaradi svoje razširjenosti, zgradbe lesa in dolge življenjske dobe razmeroma pogost objekt dendrokronoloških raziskav. Doslej objavljene slovenske smrekove kronologije so bile sestavljene na podlagi širin branik, prispevek pa predstavlja prve denzitokronologije v Sloveniji in opisuje metodo določanja maksimalne gostote kasnega lesa branike (MXD). Raziskava je potekala na dveh različnih smrekovih rastiščih - Pokljuki in Sorškem polju. Na obeh lokacijah smo v vzorec zajeli po 13 dreves. Rezultati, dobljeni na Sorškem polju, so pokazali višje vrednosti MXD in manjše število značilnih let. Analiza je pokazala tudi pozitivno korelacijo med MXD in temperaturami v avgustu in septembru.
Ključne besede: smreka, Picea abies, klima, gostota lesa, kasni les, denzitometrija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2852; Prenosov: 1066
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

28.
Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v les
Miha Humar, 2008

Povzetek: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Ključne besede: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2429; Prenosov: 869
.pdf Celotno besedilo (581,72 KB)

29.
Red deer (Cervus elaphus) bark stripping on spruce with regard to spatial distribution of supplemental feeding places
Klemen Jerina, Mihec Dajčman, Miha Adamič, 2008

Povzetek: Forest damages caused by red deer and some other large herbivore species occasionally feeding on tree bark, are a grave ecological and economic problem in many parts of the world. Winter supplemental feeding is commonly used to mitigate the problem, but its effects are poorly known. This study, carried out at Pohorje (Slovenia) and including over 2,300 trees, used binary logistic regression to analyse the effects of supplemental feeding and many other factors on the probability of bark stripping on spruce. The probability of bark stripping depends on distance from the forest edge, density, age and tree species diversity of stands, slope and aspect of terrain, and red deer density; contrary to expectations, it is not related to distance from feeding places. As much as 35% of spruce trees were damaged. The damage was the highest in younger, denser pure spruce stands, whose favourable protective and microclimatic conditions (thinner snow cover, higher effective temperatures) make them a preferred winter habitat for red deer. They contain,however, little other food but bark. To prevent / diminish bark stripping we propose a stronger thinning of such stands. Supplemental feeding may reduce damage only in exceptional cases, when animals are lured and concentrated in less sensitive areas, but in general we advise against the use of this measure due to its other negative effects.
Ključne besede: red deer, Cervus elaphus, bark stripping, Norway spruce, Picea abies, forest damages, supplemental feeding, Slovenia, environmental factors
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2658; Prenosov: 1012
.pdf Celotno besedilo (597,09 KB)

30.
Les jelke (Abies alba) kot material in tkivo dreves
Katarina Čufar, Martin Zupančič, 2009

Povzetek: Predstavljen je pregled zgradbe, lastnosti in rabe lesa jelke (Abies alba Mill.), ki ima neobarvano jedrovino, srednjo gostoto, relativno dobre mehanske lastnosti in je uporaben za številne namene. Vrednost in uporabnost lesa zmanjšujejo predvsem slaba odpornost proti različnim škodljivcem ter pojav mokrega srca in kolesivosti. Lastnosti lesa in uporaba lesa jelke so podobne kot pri smreki (Picea abies Karst.). Jelovina ima prednost predvsem tam, kjer smola ni zaželena, kjer je zaželena odpornost na kisline in baze, ter za vodne konstrukcije. Na primeru dendrokronološko datiranega lesa iz arheoloških in zgodovinskih objektov v Sloveniji smo ugotovili, da so jelovino v preteklosti uporabljali pogosteje kot smrekovino. Dokaz za to so številne do 500 let stare konstrukcije in ostrešja zgodovinskih stavb. Na celičnem nivoju je les jelke sestavljen predvsem iz traheid in parenhimskih celic trakov. V zadnjih letih so bile v Sloveniji opravljene podrobnejše raziskave nastajanja lesa pri jelki, ki so pomembne za fiziologijo drevja in razumevanje lastnosti lesa kot materiala. Opravljenih je bilo tudi več raziskav sekundarnega floema, ki je ključnega pomena za preživetje dreves. Podajamo pregled in glavne ugotovitve teh raziskav.
Ključne besede: jelka, Abies alba, les, zgradba lesa, lastnosti lesa, smreka, Picea abies, dendrokronologija, nastanek lesa
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2659; Prenosov: 1007
.pdf Celotno besedilo (400,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh