1. Linear features on karst surfaces: an example from Krk IslandEla Šegina, Čedomir Benac, France Šušteršič, Martin Knez, Jože Čar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Krk Island located in the Dinaric karst is characterized by somewhat contradictory, yet undefined depressions of linear geometry. A comprehensive spatial analysis considering over 900 linear features served as a testing ground for revealing the specific circumstances required for the occurrence of the linear morphology on the surface of rather pure karst typically characterized by dolines. Morphological characteristics, spatial distribution and field evidence imply that linear features of different appearance are the outcome of several different mechanisms including speleogenesis and denudation, slope processes and erosion by the torrential surface runoff. Surface runoff occurred due to specific regional geological, morphological and climate conditions in the area. Recently, such linear features exhibit a dry valley- or dry gorge-like appearance. This example from the Dinarides provides insight into the possible circumstances that may cause a temporal surface runoff even in rather pure karst conditions. This knowledge is valuable for understanding other karst areas expressing temporal surface runoff or imprints of its past occurrences.
Ključne besede: kras, geomorfologija, prostorska analiza, suhe kraške doline, linearne oblike
Objavljeno v DiRROS: 03.03.2022; Ogledov: 174; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (4,24 MB) |
2. Cesarski gozdni vrt v LjubljaniFranc Perko, 2021, strokovni članek Povzetek: Prispevek predstavlja začetne ideje za ponovno pogozditev Krasa od prvih najav dunajske vlade, da se bo tega lotila (1850), do javne razprave, kako to urediti (1850-1851), zborovanja Avstrijskega društva na Krasu in v Trstu, od 4. do 6. septembra 1865 do sprejema zakona o pogozdovanju Krasa v Vojvodini Kranjski leta 1885 (l. 1881 za Trst in okolico; l. 1883 za Goriško in Gradiško; l. 1886 za Istro). Kranjska se je na pogozdovanje krasa pripravljala in že leta 1874 osnovala centralno gozdno drevesnico najprej pod Rožnikom v Ljubljani, od tam pa se preselila v Gradišče.
Ključne besede: zgodovina, drevesnice, Kras, pogozditev
Objavljeno v DiRROS: 17.05.2021; Ogledov: 707; Prenosov: 251
Celotno besedilo (312,71 KB) |
3. Spremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjihAndreja Ferreira, Andrej Kobler, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplate.
Ključne besede: demografski kazalniki, krajinski kazalniki, gozdovi, krajina, Kraške krajine notranje Slovenije, Slovenija, Kras
Objavljeno v DiRROS: 13.11.2018; Ogledov: 4244; Prenosov: 2326
Celotno besedilo (9,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
4. |
5. |
6. Mali sesalci (Mammalia : Rodentia, Insectivora) v monokulturah črnega bora na slovenskem krasuMaja Jurc, Boris Kryštufek, 1991, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Kras, črni bor, sesalci, zoologija, Mammalia, Pinus nigra, pomlajevanje, Apodemus flavicollis, redukcija semena, biotski dejavniki, monokultura, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3125; Prenosov: 1223
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. |
8. |
9. Monitoring in analiza zaraščanja kraške krajine v GIS okoljuMilan Hočevar, Gal Kušar, Tomaž Cunder, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja raziskavo zaraščanja kraške krajine. Pri analizi smo uporabili tehnike daljinskega zaznavanja, multitemporalne analize satelitskih slik v GIS okolju in statistične regresijske modele. Gozdnatost se je od leta 1935 povečala od 50,4% na 67,9%. Z regresijskim modelom smo pojasnili 71% celotne variabilnosti. Dejavniki, ki so največ prispevali k pojasnitvi zaraščanja so: nadmorska višina, razdalja do gozdnega roba, delež zaraslih površin v predhodnem obdobju, delež kmetijskih zemljišč in dve variabili, ki opisujeta intenzivnost kmetijske rabe. Če se procesi zaraščanja ne bodo bistveno spremenili, lahko do leta 2020 pričakujemo nadaljnje povečevanje gozdnatosti na 72,5%.
Ključne besede: zaraščanje, GIS, Kras, analiza krajine, daljinsko zaznavanje, Landsat, Ikonos
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3132; Prenosov: 1214
Celotno besedilo (4,99 MB) |
10. Boniteta gozdnih rastišč na jugovzhodnem slovenskem gorskem krasuMartin Čokl, 1967, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, gozdna rastišča, Slovenija, Kras, bonitete, gorski Kras, drevesni prirastek
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2123; Prenosov: 552
Celotno besedilo (1,25 MB) |
