1. Tajna misija Josipa Smodlake v Rim : prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, oktober 1945–januar 1946Urška Lampe, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava delo Josipa Smodlake, hrvaškega pravnika in diplomata, ki je ob koncu druge svetovne vojne, po navodilih Josipa Broza – Tita in Edvarda Kardelja, odpotoval na tajno misijo v Rim. Namen misije je bil, da Smodlaka presodi ali bi lahko prišlo do neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo glede vprašanja nove meje ter predvsem pripadnosti Trsta. Kot se je izkazalo, je bila njegova pot brez uspeha, saj do sporazuma ni prišlo. Nobena od vpletenih strani namreč ni bila pripravljena popuščati. Medtem ko Italija ni priznavala zločinov storjenih v času druge svetovne vojne ali se zanje vsaj pokesala, Jugoslavija ni bila pripravljena sprejemati pogojev s strani Italije, ki je vztrajala na tem, da se najprej razreši vprašanje deportacij iz Julijske krajine. S propadom misije Josipa Smodlake, ki je trajala od oktobra 1945 do januarja 1946, je torej propadel tudi prvi poskus neposrednega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo.
Ključne besede: zgodovina Jugoslavije, druga svetovna vojna, Julijska krajina, deportacije, Jugoslavija, Italija, diplomacija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 16; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Uporaba metodologije "srednjega glasu" kot način premostitve konfliktnih naracij : primer raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojniUrška Lampe, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V pričujočem prispevku avtorica na primeru svoje raziskave o deportacijah iz Julijske krajine v Jugoslavijo po drugi svetovni vojni analizira metodologijo "srednjega glasu" in njene znanstveno-raziskovalne ter družbene učinke. Več kot desetletje trajajoča raziskava je zajemala zbiranje in poglobljeno analizo številnih arhivskih virov ter metodologijo ustne zgodovine, pa tudi pridobivanje in analiziranje ustnih pričevanj in drugih egodokumentov. Uporabila je torej metodologijo "srednjega glasu", kjer je resnica nujen, ne pa tudi zadosten del zgodovinopisja. Tak pristop se je izkazal kot zelo pozitiven za naratorje, ki so dobili priložnost neobremenjeno spregovoriti o svoji preteklosti in izkušnji, hkrati pa so dobili nekatere odgovore, ki so jih morda že leta iskali.
Ključne besede: ustna zgodovina, deportacije, obmejni prostor, Slovenija, Italija
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 26; Prenosov: 9
Celotno besedilo (577,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Fitocenološki opis submontanskih bukovih gozdov ob zgornjem teku Nadiže v Breginjskem kotu (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija, severovzhodna Italija)Igor Dakskobler, Marko Pavlin, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fitocenološko smo raziskali submontanske bukove gozdove na karbonatno-silikatni geološki podlagi ob zgornjem teku reke Nadiže in njenih pritokov (Beli potok / Rio Bianco, Črni potok / Rio Nero, Plazi potok, Globotnik, Legrada / Lerada, Jamnik / Jamjak, Veliki potok) in jih na podlagi primerjav s podobnimi bukovimi združbami v geografsko bližnjih območjih uvrstili v novo asociacijo Polysticho braunii-Fagetum sylvaticae. Členili smo jo v pet subasociacij: luzuletosum luzuloidis, stellarietosum montanae, typicum, caricetosum albae in saxifragetosum cuneifolii. V asociacijo Ornithogalo pyrenaici-Fagetum smo uvrstili bukove sestoje pri Starem selu in nekatere bukove sestoje pri Podbeli.
Ključne besede: gozdna vegetacija, sinsistematika, Are-monioFagion, Natura 2000, Slovenija, Italija
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2026; Ogledov: 103; Prenosov: 64
Celotno besedilo (41,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v ItalijiIvo Jevnikar, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva.
Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.
Ključne besede: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 440; Prenosov: 180
Celotno besedilo (2,44 MB) |
7. Vzroki za izseljevanje s Primorskega v Italijo po drugi svetovni vojniNeža Strajnar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je pozornost namenjena vprašanju, koliko prebivalcev Primorske se je po vzpostavitvi komunističnega sistema v Jugoslaviji in določitvi nove jugoslovanske-italijanske meje odločilo oditi v tujino. Ugotovljeno je, da je del prebivalstva moral doživljati tako velike pritiske, da so se mnogi posamezniki ali celotne družine odločale za nevarno in protizakonito pot čez mejo, kjer jih je čakala negotova prihodnost. Prav tako so predstavljeni motivi za odhod tistih, ki so se odločili za zapustitev domačega kraja z dovoljenjem oblasti (t. i. optanti).
Ključne besede: izseljevanje, Primorska, Slovenci, Italija, komunizem, 1945/1960
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 481; Prenosov: 142
Celotno besedilo (2,15 MB) |
8. Vojna, lakota in bolezen : po sledeh španske gripe v KopruUrška Bratož, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: socialna zgodovina, epidemije, Koper, Trst, prva svetovna vojna, gripa, prehrana, civilno prebivalstvo, Avstro-Ogrska, Kraljevina Italija
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 1134; Prenosov: 604
Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. International Conference Antifascism in a Transnational and Comparative Perspective : online, 27-28 May 2021 : programme and abstracts2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Zbornik vsebuje program in povzetke 20 referatov na mednarodni znanstveni konferenci z naslovom "Antifascism in a Transnational and Comparative Perspective", 27.-28. maj 2021, ki jo je organiziral Inštitut za zgodovinske študije ZRS Koper v okviru raziskovalnega projekta ARRS J6-9356 "Antifašizem v Julijski krajini v transnacionalni perspektivi" in raziskovalnega programa P6-0272 "Sredozemlje in Slovenija". Konferenca zajema pojave antifašizma v različnih evropskih okoljih. Osredotoča se na njihove transnacionalne in primerjalne zgodovinske vidike ter na oblikovanje kolektivnega spomina na antifašizem po drugi svetovni vojni. -- Ključne besede: antifašizem, transnacionalna zgodovina, primerjalna zgodovina, kolektivni spomin
Ključne besede: Italija, Slovenija, kolektivni spomin, povzetki, zborniki
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2021; Ogledov: 2518; Prenosov: 1111
Celotno besedilo (713,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
