Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "ključne besede" (Fraxinus sp.) .

1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Rastne značilnosti velikega jesena (fraxinus excelsior l.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, 2004

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2847; Prenosov: 1158
.pdf Celotno besedilo (782,14 KB)

3.
Mraznica je poškodovala veliki jesen pri Radljah ob Dravi
Nikica Ogris, Gorazd Mlinšek, 2010

Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., glive, štorovka, Armillaria, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
DiRROS - Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 916; Prenosov: 470
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
6.
Kaj se dogaja z jesenom pri nas? : Peto nadaljevanje
Tine Hauptman, 2020

Povzetek: Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča tujerodna invazivna gliva Hymenoscyphus fraxineus, ki izvira iz vzhodne Azije. V Evropi so se prvi simptomi bolezni pojavili v začetku 90. let prejšnjega stoletja, gliva pa se je hitro razširila na večji del Evrope, kjer ogroža predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). Gliva povzroča različne simptome, okuži lahko praktično vsa tkiva svojih gostiteljev, končni rezultat okužbe pa je odmiranje krošnje in zelo pogosto odmrtje celotnih dreves. Intenzivnost bolezni je večja na rastiščih z višjo relativno vlago in nižjimi temperaturami, odmiranje jesenov pa zelo pospešijo sekundarni škodljivi organizmi. Učinkovitih ukrepov za zatiranje glive H. fraxineus ne poznamo, rešitev za ohranitev jesenov v evropskih gozdovih pa bi bila lahko ugotovljena odpornost posameznih jesenov. V prispevku povzemamo najpomembnejše ugotovitve številnih dosedanjih raziskav in predlagamo usmeritve za gospodarjenje z jesenom v prihodnje.
Ključne besede: varstvo gozdov, jesenov ožig, Hymenoscyphus fraxineus, invazivna vrsta, jesen, Fraxinus spp., individualna odpornost
DiRROS - Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 2193; Prenosov: 541
.pdf Celotno besedilo (352,14 KB)

7.
Timeline of leaf and cambial phenology in relation to development of initial conduits in xylem and phloem in three coexisting sub-Mediterranean deciduous tree species
Jožica Gričar, Andreja Vedenik, Gregor Skoberne, Polona Hafner, Peter Prislan, 2020

Povzetek: It is unclear how the anticipated climate change will affect the timing of phenology of different tree organs/tissues and thus the whole-tree functioning. We examined the timing of leaf phenology and secondary growth in three coexisting deciduous tree species (Quercus pubescens Willd., Fraxinus ornus L. and Ostrya carpinifolia Scop) from a sub-Mediterranean region in 2019. In addition, we investigated the relationship between leaf and cambial phenology and the onset of the potential functioning of initial conduits, as determined by the completed differentiation process (vessels) or final size (sieve tubes). For this purpose, leaf development was monitored and the microcores of cambium and the youngest phloem and xylem increments were repeatedly collected at 7-10-day intervals during the growing season. The results revealed differences in the timing of leaf development and seasonal radial growth patterns in spring among the studied tree species, depending on wood porosity. We found that cambial cell production started in all cases in the first half of March. However, in ring-porous Q. pubescens and F. ornus, radial growth in the stem occurred more than a month before buds were swollen, whereas in diffuse-porous O. carpinifolia, these two events were detected at almost the same time. The end of cambial cell production occurred earliest in F. ornus (mid-July) and two weeks later also in the other two species. The widest initial earlywood vessels and early phloem sieve tubes were found in Q. pubescens, the narrowest initial earlywood vessels in O. carpinifolia and the narrowest early phloem sieve tubes in F. ornus. This indicates differences in the e%ciency of conducting systems among the studied species. This novel approach of studying phloem phenology and anatomy in relation to leaf and xylem development contributes to a better understanding of how different tree species adapt their structure of secondary vascular tissues in response to environmental change.
Ključne besede: Quercus pubescens, Fraxinus ornus, Ostrya carpinifolia, earlywood, early phloem, vessel, sieve tube, radial growth
DiRROS - Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 714; Prenosov: 505
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh