Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "ključne besede" (Fagus sylvatica L.) .

51 - 60 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
Adsorpcija baker-etanolaminskih zaščitnih pripravkov v les
Miha Humar, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Baker-etanolaminski pripravki so trenutno ena izmed najpomembnejših skupin za zaščito lesa v tretjem in četrtem razredu izpostavitve. Kljub večletni komercialni uporabi celotni mehanizem vezave teh pripravkov v les še ni pojasnjen. Znano je, da se v les vežejo hitreje kot pripravki na osnovi bakra bakrovih in kromakromovih spojin. V literaturi pa še ni podatkov o tem, kdaj je ta reakcija končana in kateri dejavniki vplivajo nanjo. V prispevku je opisan vpliv časa impregnacije, lesne vrste (smrekovine in bukovine), temperature in koncentracije komercialnega baker-etanolaminskega zaščitnega pripravka Silvanolin na adsorpcijo bakra bakrovih spojin v lesne iveri. Vsebnost bakra v ivereh smo določali z rentgensko fluorescenčno spektroskopijo(XRF). Ugotovili smo, da je adsorpcija bakrovih učinkovin v les,impregniran z baker-etanolaminskimi pripravki, hiter proces. V prvih šestih urah impregnacije se adsorbira med 60 in 80 % navzetega bakra v les. Z višjo koncentracijo pripravka narašča tudi adsorpcija bakrovih učinkovin v iveri. Impregnacija pri 50 °C močno izboljša adsorpcijo bakrovih učinkovin v les.
Ključne besede: amini, baker, Fagus sylvatica, Picea abies, vezava v les, zaščita lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4098; Prenosov: 1776
.pdf Celotno besedilo (581,72 KB)

52.
Ugotavljanje antropogenega stresa pri bukvi (Fagus sylvatica l.) v Zasavju
Andreja Bienelli-Kalpič, Franc Batič, Primož Simončič, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Bukev (Fagus sylvatica L.) je prevladujoča drevesna vrsta v Sloveniji in osrednji Evropi ter kot taka primeren bioindikator zračnega onesnaženja. Bukevs svojo strukturo in funkcijo odseva razmere v okolju in smiselno dopolnjuje fizikalno-kemijske meritve zračnih onesnažil. Zasavje je eno izmed bolj onesnaženih predelov v Sloveniji zaradi industrije, ki je v preteklosti zelo degradirala to območje (rudarstvo, termoenergetika, steklarska industrija, kemična industrija). Vzorčna mesta smo izbrali v bližini ekološkega informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje, kjer potekajo kontinuirane meritve zračnih onesnažil in meteoroloških parametrov. Kot referenčno mesto smo izbrali Prežo v Kočevski Reki. Stanje izbranih dreves smodoločali na osnovi biokemijskih kazalcev antropogenega stresa (fotosinteznipigmenti, antioksidanti) in mineralne preskrbljenosti dreves. Rezultati so pokazali, da so drevesa v Zasavju v stresu zaradi zračnega onesnaženja, kar potrjujejo statistično značilno večje vsebnosti žvepla, vodotopnih tiolov in manjša vsebnost fotosinteznih pigmentov v listih bukve v primerjavi z referenčnim, manj onesnaženim mestom. Vsebnosti makrohranil so bile na vseh vzorčnih lokacijah zadostne ali celo optimalne.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L., biondikacije, ekofiziološki kazalniki, makrohranila, zračno onesnaževanje, Zasavje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4398; Prenosov: 1902
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

53.
Vrstna sestava ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev različno onesnaženih gozdnih ploskev
Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2005, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V talnih vzorcih različno onesnaženih ploskev v bukovih sestojih smo analizirali talno združbo ektomikoriznih gliv. V obdobju od 1998 do 2001 smo zmikobioindikacijsko metodo določali tipe ektomikorize v standardnem volumnu tal različno onesnaženih ploskev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okolici Kočevske Reke (referenčno, neonesnaženoobmočje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. 48 tipov smo določili do vrste, 18 do rodu, za preostalih 22 pa nismo našli ustreznega opisa. Domnevamo, da precejšnje število sodi še k neopisanim tipom ektomikorize; večino slednjih (31 opisov) predstavljamo s kratkimi opisi v članku. Med posameznimi območji smo evidentirali razlike v vrstni sestavi tipov ektomikorize. Iz identificiranih tipov smo izločili dominantne in pogoste vrste, med katerimi so morda ključne vrste ektomikoriznih talnih združb bukovih sestojev.
Ključne besede: tipi ektomikorize, Fagus sylvatica L, gozdne raziskovalne ploskve, indeksi biodiverzitete
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4131; Prenosov: 1840
.pdf Celotno besedilo (10,14 MB)

54.
Raznovrstnost tipov ektomikorize v bukovih sestojih različno onesnaženih gozdnih ploskev
Samar Al Sayegh-Petkovšek, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V obdobju od 1998 do 2001 smo z mikobioindikacijsko metodo analizirali tipe ektomikorize in določili njihovo raznovrstnost v standardnih volumnih tal različno onesnaženih gozdnih raziskovalnih ploskev bukovih sestojev. Gozdne raziskovalne ploskve so bile izbrane v bližini termoenergetskih objektov (onesnaženo območje: Zavodnje - Prednji vrh in Zasavje - Dobovec) in v okoliciKočevske Reke (referenčno, neonesnaženo območje: Preža in Moravške gredice). Identificirali smo 88 različnih tipov ektomikorize iz skupnega števila 95.044 kratkih korenin. Izračunali smo biodiverzitetne indekse (Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstnega bogastva in indeks izenačenosti) inugotovili, da raznovrstnost tipov ektomikorize v talnih vzorcih onesnaženih ploskev ni bistveno zmanjšana, kar povezujemo z vitalnostjo bukovih sestojev.
Ključne besede: ektomikoriza, tipi ektomikorize, biodiverziteta, indeksi biodiverzitete, Fagus sylvatica L., gozdne raziskovalne ploskve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4342; Prenosov: 1876
.pdf Celotno besedilo (338,51 KB)

55.
Analysis of the influece of ungulates on the regeneration of Dinaric fir-beech forests in the research site Trnovec in the Kočevje forest managementregion
Kristjan Jarni, Dušan Robič, Andrej Bončina, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In the period 1970-2000, 152 fenced-in areas were built in the Kočevje Forest Management Region with an aim to protect tree seedlings and saplings from ungulatesć activity and to monitor the influence of roe and red deer on natural regeneration. The average surface area of fenced areas is 0.71 ha. Using the pair comparison technique (fenced vs. unfenced areas), the structureand the composition of the natural regeneration of tree species as well as complete shrub and herb vegetation were analysed in the research site Trnovec. Furthermore, the vegetation was investigated using the Braun-Blanquetmethod. The research results show significant differences between fenced and unfenced areas, both in tree species composition and in theheight structure of the sapling community. In fenced areas the total numberof saplings taller than 50 cm is higher and an increase is also evident in the number of saplings of silver fir Abies alba, sycamore Acer pseudoplatanus, elm Ulmus glabra and other minor tree species. There are also significant differences in species composition and in the abundance of plant species in the herb layer. The results show that natural regeneration of Dinaric fir-beech forests is successful, provided the influence of ungulates is excluded.
Ključne besede: natural forest regeneration, Fagus sylvatica, roe deer, fir-beech forest, Abies alba, fenced area, seedling browsing, Kočevje forest region, research site Trnovec
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4451; Prenosov: 2006
.pdf Celotno besedilo (420,75 KB)

56.
Zgradba reakcijskih con pri bukvi (Fagus sylvatica L.)
Primož Oven, Martin Zupančič, Maks Merela, Niko Torelli, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pri bukvi (Fagus sylvatica L.) smo raziskovali mejne kompartmentalizacijske plasti izvotljenih ter razkrajajočih se debelnih sredic. Mejne plasti pri vsehpreiskanih drevesih anatomsko ustrezajo reakcijskim conam in ne bariernim conam kot jih predpostavlja model CODIT. V osrednjem delu reakcijske cone so bile traheje intenzivno okludirane z gumoznimi snovmi in suberiziranimi tilami. Lumni trakovnega in aksialnega parenhima, vlaknastih traheid in vse pikenjske odprtine so bili zapolnjeni z netopnimi depoziti. Za notranji del reakcijskih con je značilen razkroj celičnih sten in depozitov, suberizirane strukture pa so ostale nespremenjene. Pri reakcijskih conah, ki mejijo neposredno na duplino, je ta del manjkal, na površini reakcijske cone v duplini so vidna trosišča gliv. Povečana količina škroba v parenhimskih celicah in različne razvojne faze til v zunanjem delu reakcijske cone kažejo na aktivne kompartmentalizacijske procese. Aktivna obrambna in pasivna zaščitna funkcija reakcijskih con v živem drevesu sta podrobneje analizirani.Compartmentalization boundary layers surrounding hollow and decaying stem cores were investigated in beech (Fagus sylvatica L.). In all investigated trees, boundary layers corresponded anatomically to the reaction zones and notto the barrier zones as proposed by the CODIT model. In the central part ofreaction zones, vessels were heavily occluded with deposits of gums and suberised tyloses, whereas the lumina of ray and axial parenchyma, fibre tracheids and all pit apertures were filed with insoluble deposits. The inner part of reaction zones exhibited decay of cell walls and deposits, leaving suberized structures intact. This part was absent in the reaction zones bordering directly on the hollow, although fungal fruit bodies were present onthe surface of the reaction zone. Increased amount of starch grains and different growing stages of tyloses in the outer part of reaction zones indicated active compartmentalization processes. The paper discusses in detailthe active defensive and passive protective function of reaction zones in the living trees.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica L, razkroj, izvotlitvena drevesa, dupline, kompartmentalizacija, reakcijska cona
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4433; Prenosov: 1929
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

57.
Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna gora
Aleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Ključne besede: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4512; Prenosov: 2071
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

58.
Waviness of beech sliced veneer
Dominika Gornik Bučar, Bojan Gospodarič, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V lesni industriji je plemeniti furnir izdelek z visoko dodano vrednostjo. Tehnološki proces izdelave je razmeroma dobro poznan, vendar na kakovost izdelanega furnirja in posledično ceno vpliva veliko tehnoloških parametrov izdelave, največji vpliv pa ima kakovost hlodovine. V raziskavi smo preučili vpliv optičnih napak bukove (Fagus sylvatica L.) hlodovine in vpliv klimatskih razmer v fazi sušenja rezanega furnirja na valovitost površine. Raziskava je bila opravljena v industrijskem okolju. Rezultati kažejo, da je bilo procentualno največ valovitega furnirja izrezanega iz razpokanega hloda (71 %), najmanj pa iz ukrivljenega hloda (20 %). Kakovostno razvrščanje furnirja je bilo ročno in po subjektivnem kriteriju izkušenih kontrolorjev iz industrije. Kljub njihovim izkušnjam pa lahko subjektivna ocena vpliva na natančnost razvrščanja in s tem na rezultate raziskave. Zato smo preučili tudi možnost integracije 3D kamere za merjenje valovitosti furnirja in razvrščanje furnirja v kakovostne razrede.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, rezani furnir, sušenje, kakovost, valovitost, 3D meritve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4645; Prenosov: 2193
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

59.
Nastajanje ksilemske in floemske branike pri bukvah, poškodovanih v žledolomu
Maks Merela, Primož Habjan, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Po žledolomu leta 2014 je v gozdovih ostalo veliko poškodovanih dreves. Ker znanja o nastajanju lesa in skorje v poškodovanih drevesih primanjkuje, smo v Arboretumu Volčji Potok opravili raziskavo vpliva žledoloma na nastajanje lesa in skorje na drevesih, ki so v žledolomu pretrpela poškodbo krošnje. Izbrali smo 14 bukev, jih razvrstili v 4 razrede glede na stopnjo poškodovanosti krošnje (K % nepoškodovana, A % do 50 %, B % med 50 in 75 %, C % več kot 75 % poškodovana krošnja). V dvotedenskih intervalih smo iz njih odvzemali mikro-izvrtke z orodjem Trephor. Iz mikro-izvrtkov smo pripravili preparate lesa, kambija in skorje in jih analizirali s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Poškodovane bukve so proizvedle od 20 do 95 % ožje ksilemske branike kot nepoškodovane, manjši je bil tudi prirastek floema. Izmed štirih razredov poškodovanosti so se pri bukvi največje razlike v debelinski rasti pokazale med razredoma A in B.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, žledolom, poškodbe krošnje, nastajanje lesa, ksilem, kambij, Trephor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4799; Prenosov: 2514
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

60.
Light response of Fagus sylvatica L. and Abies alba Mill. in different categories of forest edge - vertical abundance in two silvicultural systems
Matjaž Čater, Andrej Kobler, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In managed Dinaric montane fir (Abies alba Mill.) and European beech (Fagus sylvatica L.) forests, the light response of young beech and fir in gap microsites was studied during three consecutive growing periods (2009, 2010, and 2011) under controlled environmental conditions in stands of single-tree and irregular shelterwood silvicultural system. According to maximal quantum yield, the different response between species in microsite light categories was evidenced for silver fir on microsites with predominating diffuse light and for beech on microsites with predominating direct light, respectively. Abundance and change of share in microsite light categories was compared over different elevation belts on comparable sites between two silvicultural systems. The share of forest edge area was bigger in the irregular shelterwood system. Change in width of forest edge (20, 30 and 40 m) did not affect the proportion and share of the microsite in both regions of different silvicultural system. Separation of microsite areas between both silvicultural systems, evident in lower elevation belts was not evident in the most conflict and highest elevation zone, while the absolute values of all categories above 700 m in both systems were almost identical, indicating the same, small-scale irregular shelterwood system, known also as the freestyle silvicultural approach.
Ključne besede: Fagus sylvatica, Abies alba, Dinaric silver fir and beech forests, Dinaric forests, forest edge, silviculture, selective system, irregular shelterwood system
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2922; Prenosov: 1193
.pdf Celotno besedilo (839,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh