61. Genetska variabilnost bukve (Fagus sylvatica L.) v SlovenijiRobert Brus, Sonja Horvat-Marolt, Ladislav Paule, Dušan Gömöry, 1999, original scientific article Abstract: Raziskava obravnava genetsko variabilnost, genetsko raznolikost in genetsko diferenciacijo bukve (Fagus sylvatica L.) v Sloveniji. S pomočjo izoencimske analize smo pregledali 13 avtohtonih bukovih populacij. Polimorfizem smo odkrili na 11 od 12 analiziranih izoencimskih lokusih, 9 lokusov je polimorfnih v vseh populacijah. Opazen je rahel trend naraščanja genetske variabilnosti v smeri od severa proti jugu, medtem ko povprečna ugotovljena heterozigotnost Ho od severa proti jugu upada. Genetska diferenciranost je razmeroma majhna, med populacijami pa nismo odkrili diferenciranosti, ki bi ji lahko pripisali jasno geografsko pogojenost. Keywords: bukev, Fagus sylvatica, areal razširjenosti, genetska variabilnost, genetska raznolikost, genetska diferenciacija, Slovenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4513; Downloads: 1904 Full text (869,74 KB) |
62. Macrofungi on beech dead wood in the Slovenian forest reserves Rajhenavski Rog and KrokarAndrej Piltaver, Neven Matočec, Jože Kosec, Dušan Jurc, 2002, original scientific article Keywords: fungi, macromycetes, beech, Fagus sylvatica, Slovenia, wood, coarse woody debris, forest reserve, Rajhenavski Rog, Krokar Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4471; Downloads: 1895 Full text (1,30 MB) |
63. Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost, biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu : zaključno poročilo raziskovalnega projketa ARRS-RPROJ-ZP-2013-256Jožica Gričar, 2013, final research report Keywords: klimatske spremembe, gozdni sestoji, bukev, Fagus sylvatica, črni bor, Pinus nigra Arnold, Balkan Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2927; Downloads: 774 Full text (4,79 MB) |
64. |
65. Žlahtnitev čistih bukovih in drugih sestojev v gospodarski enoti Pišece na ekološko-biološki, gojitveno-tehnični in ekonomski osnovi : priloga k gospodarski osnoviJože Miklavžič, 1959, treatise, preliminary study, study Keywords: bukev, Fagus sylvatica L., žlahtnenje, ekologija, gojenje gozdov Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2760; Downloads: 1039 Full text (10,09 MB) This document has many files! More... |
66. Nastanek lesa pri beli jelki (Abies Alba Mill.) in navadni bukvi (Fagus sylvatica L.) - diferenciacija terminalnih celic v ksilemski branikiJožica Gričar, Peter Prislan, Gerald Koch, Katarina Čufar, 2009, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: bela jelka, Abies alba Mill., bukev, Fagus sylvatica L., nastanek lesa, diferenciacija, svetlobna mikroskopija, UV mikrospektrofotometrija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3212; Downloads: 936 Full text (1,25 MB) |
67. Suša je omogočila nekaterim endofitom in fakultativnim parazitom povzročiti poškodbe bukve na področju Reštanja, BohorNikica Ogris, Dušan Jurc, 2008, expertise, arbitration decision Keywords: poškodbe gozdov, suša, endofiti, paraziti, bukev, Fagus sylvatica L. Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2902; Downloads: 753 Full text (2,96 MB) |
68. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, original scientific article Abstract: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa. Keywords: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom Published in DiRROS: 03.07.2017; Views: 6014; Downloads: 3355 Full text (1012,73 KB) This document has many files! More... |