1. From the Habsburg to the Karađorđević Dynasty : The Position of Croatian and Slovenian Nobility in the Yugoslav StateIskra Iveljić, Miha Preinfalk, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article compares the position of nobility in Slovenia, Croatia and Slavonia before and after the Great War. The focus is on the transition to the Yugoslav state. The new regime treated the nobility as adversaries in political, social and national respect; noble titles were abolished and landed estates diminished by the land reform. Even though it cherished personal and family ties, the aforementioned nobility did not organise itself in associations, like their counterparts in Austria.
Ključne besede: nobility, noble families, Slovenia, Croatia, social status, land tenure, 1918/1945, 19th and 20th century
Objavljeno v DiRROS: 10.07.2026; Ogledov: 17; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Nemška okupacija in organizacija Štajerske domovinske zveze v ptujskem okrožjuŠpela Chomicki, Renato Podbersič, Darko Friš, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorji v prispevku na podlagi arhivskih virov in znanstvene literature obravnavajo obdobje začetka druge svetovne vojne in predstavitev okupacije mesta Ptuj. V uvodu je v prispevku predstavljena izvedba vnaprej pripravljenih ukrepov, ki so pripomogli k hitri vzpostavitvi nemške oblasti na Ptuju. Nemški okupator je kot edino politično organizacijo na območju Spodnje Štajerske ustanovil Štajersko domovinsko zvezo. Njen glavni namen je bil s sistematičnimi ukrepi čim prej ponemčiti zasedeno ozemlje. V prispevku sta predstavljena organizacija in delovanje Štajerske domovinske zveze v ptujskem okrožju.
Ključne besede: svetovna vojna 1939-1945, nemška okupacija, Štajerska domovinska zveza, politične organizacije, Štajerska, Ptuj
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2026; Ogledov: 22; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The Beginnings of Slovene Germanic Philology : the First Professors and the Social Profile of the First Students from the LittoralIrena Samide, Petra Kramberger, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: This article seeks to shed light on the beginnings of Germanic philology in the Slovene lands, concentrating both on the leading figure of Dr Jakob Kelemina (1882–1957), who established Germanic philology in the Slovene academic space and dominated it for many years, and on the profile of his students from the Slovene, Italian, and Croatian littoral. The findings, which are based on the quantitative and qualitative analysis of archive sources, lecture lists and student records, and on Bourdieu’s classification of education opportunities by economic and cultural capital, show that students from the coastal regions made up 17% of the 916 students of both sexes who attended lectures on Germanic philology up until the end of the Second World War; of these, 54% were women. The students’ social origin was found to have had considerable influence on their decision to take up such studies, as the large majority came from the middle and upper strata of the population.
Ključne besede: Germanic philology, student profile, students from the Littoral, history of Germanic philology 1919–1945, cultural capital
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 21; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Problematika odtujevanja premične kulturne dediščine istrskega prostora s poudarkom na Piranu v letih 1940-1954Salvator Žitko, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor v prispevku razgrinja problematiko in usodo premične kulturne dediščine na območju današnje slovenske Istre, zlasti Pirana z vrsto umetnin, ki so nekdaj krasile piransko stolnico oziroma župno cerkev sv. Jurija, krstilnico, samostan sv. Frančiška, kot nekatere cerkve, bolnišnico ter mestno hišo. V širšem kontekstu upravno-političnih sistemov Avstrijskega Primorja, kasneje pa Julijske krajine ter njune spomeniško-varstvene zakonodaje, na podlagi nekaterih še neobjavljenih arhivskih virov in literature, spremlja problematiko, zlasti pa razloge in posledice odtujevanja premične kulturne dediščine s tega območja. Hkrati s tem sta v prispevku razvidna »odisejada« in današnje nahajališče posameznih umetnin, prizadevanja oziroma zahteve povojnih oblasti za njihovo vrnitev ter nekatera razhajanja italijanske in slovenske stroke ob ocenah in aktualnih pogledih na navedeno problematiko.
Ključne besede: kulturna zgodovina, kulturna dediščina, umetnine, restitucija, mednarodni odnosi, Slovenija, Italija, Svetovna vojna 1939-1945, Mestni muzej Piran
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 26; Prenosov: 26
Celotno besedilo (8,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Prispevek k poznavanju idej o izvedbi ljudskega glasovanja za večjo suverenost/samostojnost Slovenije (1945-1985)Janez Osojnik, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi analize objavljenih virov in relevantne znanstvene literature obravnava ideje o izvedbi ljudskega glasovanja (plebiscita), ki so se v obdobju od konca druge svetovne vojne do druge polovice 80. let porajale v okviru razmišljanj o slovenski narodni politiki zlasti v slovenski emigraciji; razmišljanj o večji suverenosti oziroma samostojnosti Slovenije. Članek tako išče izvore premišljevanj, ki so naposled rezultirala v izvedbi plebiscita 23. decembra 1990, ki je legitimiral slovensko pot v samostojnost.
Ključne besede: plebiscit, slovenska narodna politika, emigracija, 1945–1985, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.06.2026; Ogledov: 94; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške dolineMirjam Dujo Jurjevčič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava usodo sedmih žensk iz občine Loška dolina, ki so bile med drugo svetovno vojno bolj ali manj odkrito povezane s protirevolucionarno stranjo. Njihovi očetje, bratje ali sinovi so bili pripadniki slovenskega
domobranstva, zaradi česar je bila večina od njih že med vojno izpostavljena preganjanju. Po umiku na avstrijsko Koroško maja 1945 so bile skupaj z domobranci vrnjene v Slovenijo, v koncentracijsko taborišče Teharje, ter nato umorjene na Starem Hrastniku. Prispevek na podlagi arhivskih virov in ustnih ter pisnih pričevanj osvetljuje njihovo življenje v medvojnem času, izgon iz domačega kraja ter trpljenje v povojnem taborišču in njihovo nasilno smrt.
Ključne besede: Loška dolina, domobranstvo, izvensodni povojni poboji, ženske, Teharje (Slovenija), Stari Hrastnik (Hrastniški hrib), 1945
Objavljeno v DiRROS: 18.02.2026; Ogledov: 495; Prenosov: 181
Celotno besedilo (3,55 MB) |
7. Sistem socialnega skrbstva v Sloveniji s poudarkom na Ljubljani neposredno po drugi svetovni vojniMojca Šorn, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorica v prispevku na osnovi fondov za socialno skrbstvo Ljudske republike Slovenije ter socialno skrbstvo in zdravstvo Mestnega ljudskega odbora Ljubljana prikaže sistem ukrepov, ki sta jih načrtovali in izvrševali država in družba po končani drugi svetovni vojni za vsesplošno izboljšanje razmer socialno ogroženih skupin ter posameznikov. Predstavi možnosti in oblike socialne zaščite pomoči potrebnim odraslim in otrokom ter mladini v času, ko je opustošena in finančno povsem izčrpana država stremela k izboljšanju kvalitete življenja, kar se je kazalo tako v široko zastavljeni ideji socialnega skrbstva kot v izgradnji infrastrukture.
Ključne besede: socialna zaščita, socialno skrbstvo, Ljubljana, Slovenija, 1945–1948, zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.01.2026; Ogledov: 452; Prenosov: 319
Celotno besedilo (661,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Spomin in pozaba v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni : primer taborišča Borovnica v SlovenijiUrška Lampe, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava spomin in pozabo na taborišče Borovnica v Sloveniji, v katerem so bili po koncu druge svetovne vojne zajeti italijanski ujetniki, v glavnem tisti, ki so bili aretirani v Julijski krajini ob koncu vojne maja 1945. Spominska naracija na taborišče je postavljena v širši jugoslovanski in evropski kontekst kulture spominjanja ter obravnavana v daljšem časovnem obdobju (od leta 1945 pa vse do danes). Tekom raziskave smo ugotovili, da se je že v času delovanja taborišča nad domačini vzpostavil režim strahu, zato v letih in desetletjih po vojni domačini o taborišču in dogajanju v njem niso govorili. Kljub družbeno-političnim spremembam po letu 1991 in okoliščinam, ki so omogočile odpiranje problematičnih vprašanj in spominov iz časa druge svetovne vojne, se o taborišču tudi tedaj ni pričelo govoriti. Na podlagi obravnavanega primera ugotavljamo, da prekinitev kolektivne amnezije ni enostranski proces. Poleg temu naklonjenih družbeno-političnih okoliščin se morata želja in potreba po prekinitvi molka pojaviti znotraj skupnosti, ki je bila prisiljena v pozabo. Danes je spomin na taborišče postal integralni del lokalnega kolektivnega spomina, kljub temu, da nekateri še vedno neradi govorijo o tem obdobju.
Ključne besede: kolektivni spomin, pozaba, kultura spominjanja, druga svetovna vojna, svetovna vojna 1939-1945, italijanski ujetniki, taborišče Borovnica, Jugoslavija, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 22.01.2026; Ogledov: 539; Prenosov: 320
Celotno besedilo (2,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Delovanje taborišča ŠentvidMiha Drobnič, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je obravnavano delovanje jugoslovanskega komunističnega taborišča za politične in vojne ujetnike, ki ga je v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano takoj po koncu druge svetovne vojne v maju 1945 ustanovila Ozna. Podrobnejši pregled režima taborišča Šentvid pokaže, da so se interniranci v njem spopadali z veliko prenatrpanostjo prostorov, s hudo lakoto, slabimi higienskimi razmerami, pogostimi zdravstvenimi težavami ter z najrazličnejšimi oblikami fizičnega in psihičnega nasilja. Nekateri ujetniki so posledično umrli že v taborišču, večina pa je bila brez sodnih postopkov odpeljana proti moriščem, zlasti tistim na območju Kočevskega roga. Edine številčnejše izpustitve, do katerih je prišlo po amnestiji v avgustu 1945, je v taborišču Šentvid dočakal le manjši delež internirancev.
Ključne besede: Škofovi zavodi, Šentvid, taborišča, domobranci, povojni poboji, 1945
Objavljeno v DiRROS: 15.07.2025; Ogledov: 824; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,17 MB) |
10. Agrarian reform and colonization as the foundations for the legitimate rule of the Yugoslav socialist government : the gateway towards collectivization in Slavonia and VojvodinaPetar Grubišić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper analyses the agrarian reform and colonization in Slavonia and Vojvodina from 1945 to 1948. This process can be
viewed as the culmination of the processes of land redistribution which started in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes.
However, land redistribution and colonization after World War II took place in vastly different circumstances, not only due to the
new political system, but also due to the forceful expulsion of the German-speaking population in those areas. Although colonization
was initially viewed as a long-term project, it had concluded up by the beginning of 1948. The paper analyzes the colonization
and land redistribution from the perspective of colonists from Dalmatia who were settled in Slavonia and Vojvodina. Based
on archival sources and existing scholarly works on this topic, it analyzes the reasons for the relocation of certain groups, the
methods that were used in the redistribution of land, and how it permanently changed society in the region.
Ključne besede: agrarna reforma, kolonizacija, kolektivizacija, komasacija, Slavonija, Vojvodina, Jugoslavija, 1945/1948
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 695; Prenosov: 291
Celotno besedilo (2,46 MB) |
