Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Šernek Milan) .

1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strižna trdnost spojev z ribjim klejem lepljenega lesa ovrednotena z metodo ABES
Matic Sitar, Andreja Pondelak, Samo Grbec, Milan Šernek, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku smo s pomočjo sistema za avtomatizirano vrednotenje zlepljenosti (ABES) ugotavljali razvoj strižne trdnosti ribjega kleja pri lepljenju lesa. Uporabili smo bukov (Fagus sylvatica L.) furnir, ki smo ga lepili pri konstantnem tlaku 12 barov, medtem ko smo spreminjali temperaturo in čas stiskanja. Temperatura je znašala med25 °C in 100 °C, z intervalom 25 °C, čas stiskanja pa od 1 minute do 60 minut. Dosežena maksimalna strižna trdnost je znašala okoli 10 N/mm², dosegli smo jo pri vseh štirih proučevanih temperaturah stiskanja. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da strižna trdnost ribjega kleja pri različnih temperaturah segrevanja neenakomerno narašča. Pri višjih temperaturah segrevanja hitreje dosežemo maksimalne strižne trdnosti. Strižne trdnosti spoja lepila iz ribjega kleja smo ugotavljali tudi po standardih EN 204 in EN 205.
Ključne besede: wood
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vzroki barvnih sprememb med termično in hidrotermično obdelavo lesa
Andreja Kutnar, Milan Šernek, 2008, pregledni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1078; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (429,89 KB)

3.
Densification of wood
Andreja Kutnar, Milan Šernek, 2007, pregledni znanstveni članek

Povzetek: The paper treats the processes involved in wood densification and provides a summary of the state-of-the-art, as presented in the literature, with regard to densification as achieved by compression, accompanied by some form of hydrothermal treatment. The viscoelastic nature of wood is discussed, togetherwith its thermal softening and typical stress-strain relationships. The properties of densified wood products depend, apart from processing parameters, on various anatomical features such as density, the percentage of late wood material, ray volume and the loading direction. The problems associated with wood stabilization after densification are also treated. Relevant examples of wood densification from fundamental research, and the results of applied studies significant for everyday practice, are presented. Aspecial focus is given on the process of viscoelastic thermal compression (VTC) of wood.
Ključne besede: wood, densification, softening, transverse compression, viscoelasticity, glass transition temperature
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4104; Prenosov: 1885
.pdf Celotno besedilo (476,08 KB)

4.
Vpliv temperature termične obdelave na dielektrične lastnosti lesa
Matej Jošt, Jože Resnik, Milan Šernek, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati vpliva temperature termične obdelave nadielektrične lastnosti bukovine (Fagus sylvatica L.) in smrekovine (Picea abies L.). V eksperimentu smo uporabili diskaste preskušance premera 45 mm in debeline 5 mm, ki smo jih termično obdelali pri sedmih različnih temperaturah (50 do 200 °C). Dielektrične lastnosti preskušancev smo ugotavljali pri devetih različnih frekvencah (2 do 10 MHz). Vse meritve smo opravili pri sobnitemperaturi z impedančnim analizatorjem HP 4191A RF po metodi z mikrometrom, na katerega sta bili pritrjeni diskasti aluminijasti elektrodi. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se dielektrična vrednost lesain izgubni kot zmanjšujeta z naraščajočo temperaturo obdelave, če je le-tavišja od 100 °C. Dielektrična vrednost lesa je nižja pri večji izgubi mase preskušanca.
Ključne besede: dielektrične lastnosti, temperatura, segrevanje, les, visoka frekvenca
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4306; Prenosov: 1904
.pdf Celotno besedilo (417,63 KB)

5.
Influence of drying temperature on properties of wood surfaces
Milan Šernek, 2002, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This article deals with modifications of wood surface properties induced by different drying temperatures. The aim of the study was chemical and physical characterization of a wood surface concerning low and high temperature exposure. Additionally, the correlation between the chemical composition of a wood surface and its wetting capacity were investigated. X-ray photoelectron spectroscopy and contact angle measurements were conducted. Two wood species, yellow poplar (Liriodendron tulipifera) and southern pine (Pinus taeda) were studied. The results showed that the percentage of carbon increased with drying temperature, and consequently, the percentage of oxygen decreased. The samples exposed to high drying temperatures indicated a higher content of extractives on the wood surface. These samples exhibited the highest contact angle and the lowest wettability
Ključne besede: površina lesa, sušenje, kontaktni kot, rentgenska fotoelektronska spektroskopija, omočitev, ekstraktivne snovi, wood surface, drying, contact angle, XPS, wettability, extractives
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4514; Prenosov: 1906
.pdf Celotno besedilo (932,44 KB)

6.
Proteinska lepila na osnovi soje, krvi in kazeina nekoč in danes
Doroteja Vnučec, Milan Šernek, Andreja Kutnar, Andreja Goršek, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V članku je podan pregled razvoja proteinskih lepil na osnovi soje, krvi in kazeina. Članek obravnava formulacije in tehnologije lepljenja teh proteinskih lepil iz obdobja 1930-1960 ter današnje komercialne formulacije. V tem obdobju so bile namreč poraba ter tehnološke izboljšave proteinskih lepil na vrhuncu. Pri obravnavi današnjih formulacij in tehnologij lepljenja je poudarek na sojinih lepilih, saj se le-ta uporabljajo v industriji lepljenja dekorativnih vezanih, ivernih in vlaknenih plošč ter parketa. Kazein se danes uporablja le še v lepilih za protipožarna vrata, medtem ko se živalska kri v lepilih ne uporablja več. Proteinska lepila iz obdobja 1930%1960 sicer ne ustrezajo zahtevam današnjih standardov in se zato več ne uporabljajo, so pa vse opisane tehnologije še vedno uporabne in se lahko ponovno uvedejo, če bodo svetovni viri nafte usahnili.
Ključne besede: proteinska lepila, les, soja, kri, kazein, formulacije, tehnologija lepljenja
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 6255; Prenosov: 3274
.pdf Celotno besedilo (551,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh