1. GozdarstvoAjša Alagić, Amina Gačo Jež, Anica Simčič, Urša Vilhar, Simon Zidar, Ana Fornažar, Ana Mandić, Mandica Dasović, 2025, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: gozdna pedgogika, priročniki, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2025; Ogledov: 114; Prenosov: 25
 Povezava na datoteko |
2. Management of nature-based goods and services provisioning from the urban common: a pan-European perspectiveAbhishek Tiwary, Urša Vilhar, Miglena Zhiyanski, Vladimir Stojanovski, Lucian Dinca, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The role of the urban common (i.e. shared space and resources) in sustainable provisioning of goods and services to city dwellers is discussed in this paper. Focusing on tree-based green infrastructure, the study scope includes three categories of provisioning (woody biomass, food/fibre, and non-timber forest products, i.e. NTFPs), alongside three categories of supporting services (fresh water replenishment, soil nutrient restoration, building preservation). As a first step, prospects of utilizing the urban common as facilitator of nature-based solution to the earmarked provisioning services are evaluated through dedicated literature survey and expert elicitation on perceived impact of environmental change triggers and management interventions (planning and/or governance). This is followed by a structured review of the state of affairs in four European cities (London, Amsterdam, Sofia, Ljubljana), representing different macro-geographical regions with distinct socio-economic drivers in managing these provisioning services. The pan-European expert elicitation exercise noted active management of the urban common as positively impacting on the performance of the majority of provisioning services, while environmental change impacts were found to be overriding and adversely influencing the provisioning of material resources (mainly NTFPs and woody biomass). The four-city case study highlighted some regional peculiarities in connecting the city dwellers to the urban common and identified the need to overcome socio-cultural barriers for enhancing pan-European best practice sharing in the management of goods and services provisioning. This is deemed essential to pave way for an emerging perspective on sustainable utilization of the urban common as an enabler for nature-based solution, making it fit for purpose in meeting the astronomical demands of future urban living.
Ključne besede: urban forests, nature-based goods, forest services
Objavljeno v DiRROS: 18.04.2025; Ogledov: 152; Prenosov: 27
Povezava na datoteko |
3. Runoff and evapotranspiration–precipitation ratios as indicators of water regulation ecosystem services in urban forestsUrša Vilhar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: As a form of green infrastructure, urban forests play a key role in the provision of hydrological ecosystem services (ESs) in cities. Understanding how urban forest structure and soil properties influence water regulation ESs is crucial for managing and planning green infrastructure in cities. We analysed two indicators—the runoff to precipitation (Q/P) and the evapotranspiration to precipitation (ETP/P) ratios—for five different urban forests. We used the hydrological model Brook90 over 16 years to simulate runoff, evapotranspiration, canopy interception, transpiration and soil evaporation. The results showed that mixed forests have the highest water retention capacity, with the lowest Q/P (0.41) and the highest ETP/P (0.59). In contrast, riparian deciduous forests had the lowest water retention capacity, with the highest Q/P (0.75) and the lowest ETP/P (0.25). Both indicators showed similar annual and seasonal results. However, Q/P showed strong inter-annual variation and a strong correlation with precipitation, while ETP/P remained consistent despite precipitation fluctuations in the observed years. In conclusion, the ETP/P ratio is better suited to assess the water regulation ES of urban forests.
Ključne besede: stand structure, tree species composition, soil properties, hydrological model Brook90, urban ecosystems, precipitation, transpiration, urban green space, urban green infrastructure
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Delavnica »Biotehnični ukrepi v gozdnatih hudourniških območjih« na Gozdarskem inštitutu SlovenijeUrša Vilhar, Tomaž Cej, Klemen Jerina, Tadej Jeršič, Erika Kozamernik, Jože Papež, Robert Robek, Jaša Saražin, 2024, strokovni članek Ključne besede: urejanje hudournikov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2024; Ogledov: 345; Prenosov: 88
Celotno besedilo (741,66 KB) |
6. Rezultati dvajsetletnega spremljanja fenoloških faz dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v SlovenijiGal Oblišar, Urša Vilhar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Fenološka opazovanja dreves v gozdovih so pomemben vir podatkov za ugotavljanje vpliva podnebnih sprememb na gozdove in druge naravne ekosisteme. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenoloških faz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listov za listavce ter dolžino vegetacijskega obdobja na osmih ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji. Obravnavali smo drevesne vrste bukev, dob, rdeči bor, črni bor in smreko v letih od 2004 do 2023. Ugotavljamo, da je nastop fenološke faze prvih listov na večini ploskev zgodnejši kot pred leti. Značilno zgodnejši nastop fenološke faze prvih iglic med leti smo ugotovili tudi za rdeči bor na ploskvi Brdo in črni bor na ploskvi Gropajski bori. Pri bukvi smo ugotovili značilne razlike med ploskvami. Nastop fenološke faze prvih listov bukve je bil najkasnejši na ploskvah Lontovž in Gorica, medtem ko je bil na ploskvah Fondek in Borovec v povprečju sočasen. Za fenološko fazo splošnega rumenenja listov pri bukvi so razlike med ploskvami manjše kot pri fenološki fazi prvih listov. Naši rezultati na ploskvah Borovec, Fondek in Gorica nakazujejo daljšanje vegetacijskega obdobja, pri čemer je na ploskvi Gorica daljšanje dolžine vegetacijskega obdobja manj izrazito in ni statistično značilno.
Ključne besede: gozdovi, fenologija, gozdna drevesa, intenzivno spremljanje stanja gozdov, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 84
Celotno besedilo (430,40 KB) |
7. Predlog metodologije za spremljanje stanja gozdov za l. 2025 : predlog metodologije v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009) in mednarodnimi zavezami (Konvencija UNECE CLRTAP)Daniel Žlindra, Lado Kutnar, Tom Levanič, Anže Martin Pintar, Urša Vilhar, Primož Simončič, 2024, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, stanje gozdov, osutost dreves, poškodovanost dreves, rast dreves, meteorološke meritve, ozon, pritalna vegetacija, fenološka opazovanja, foliarni popis, zračne usedline
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2024; Ogledov: 347; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Prispevek različnih urbanih gozdov k zagotavljanju hidrološke funkcijeUrša Vilhar, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Gozdovi pomembno prispevajo k zagotavljanju hidrološke funkcije, kar je še posebej pomembno v urbanih okoljih. V prispevku predstavljamo metodologijo za ugotavljanje dveh kazalnikov za hidrološko funkcijo gozda: a) razmerje med odtokom in padavinami (Q/P) in b) razmerje med evapotranspiracijo in padavinami (ETP/P) v štirih izbranih urbanih gozdovih z različno drevesno sestavo in sestojno zgradbo v letih od 2007 do 2022. Evapotranspiracijo in odtok v podtalje smo simulirali s hidrološkim modelom Brook90, ki smo ga umerili in preverili z merjenimi vrednostmi prepuščenih padavin in vsebnosti vlage v tleh. Model Brook90 se je izkazal kot primeren model za oceno evapotranspiracije in odtoka v podtalje za urbane gozdove. Najmanjša sposobnost uravnavanja vodnega režima ter s tem zagotavljanja hidrološke funkcije v obravnavanih letih je bila v poplavnem gozdu listavcev v Gameljnah (Q / P = 0,75; ETP / P = 0,26), največja pa v mešanem gozdu na Rožniku (Q / P = 0,41; ETP / P = 0,59).
Ključne besede: urbani gozd, evapotranspiracija, odtok, hidrološki model Brook90, hidrološka funkcija
Objavljeno v DiRROS: 27.09.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 157
Celotno besedilo (527,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Film Lesena kašta ali kranjska stena - biotehnični ukrep za povečevanje erozijske odpornostiJaša Saražin, Urban Žitko, Aleksander Marinšek, Matjaž Dovečar, Urša Vilhar, Jože Papež, Boštjan Škrlep, 2024, poljudni članek Ključne besede: lesena kašta, gozdarsko inženirstvo, hudourničarstvo
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 597; Prenosov: 254
Celotno besedilo (3,27 MB) |
