Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Verlič Andrej) .

1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Hoverflies (Diptera: Syrphidae) as biodiversity indicators for assessing urban forest habitats
Maarten De Groot, Primož Simončič, Andrej Verlič, Urša Vilhar, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Urban and peri-urban forests are important habitats for maintaining biodiversity in cities. In this paper, we report a method for using hoverflies as biodiversity indicators in urban forest habitats. As a case study, forest habitats in three peri-urban and urban forests were assessed and compared to rural forests in Slovenia. Rožnik (Ljubljana) was chosen as the urban forest site, Mestni log (Ljubljana) and Brdo (Kranj) were chosen as the peri-urban sites, and eight sites were chosen in rural forests in different ecoregions in Slovenia. Forest hoverfly species richness and the species composition of different biological traits were compared between the peri-urban forests, urban forest and rural forest sites. In addition, species richness was assessed for changes in response to weather conditions between years. The number of species with the investigated traits in the urban and peri-urban forests was within the range of the number of species observed in the rural forests. The number of saproxylic species was higher in the urban forest but lower in the peri-urban forests compared to the rural forests. The proportions of species with different feeding modes and different development times were similar between the peri-urban, urban and rural forests. The proportions of species with development times of less than 2 months or more than 1 year and of predatory species were similar in the urban and peri-urban forests but higher in the rural forests. The species composition of the other biological traits differed between the peri-urban, urban and rural forests. Species richness and abundance displayed large differences in phenological patterns between 2012 and 2013; these differences are related to differences in the minimum temperature for these years. The results are discussed in relation to forest management in urban forests, the usefulness of hoverflies as a biodiversity indicator and possible extrapolation to other species groups.
Ključne besede: biological traits, ecosystem services, forest management, saproxylic species, Syrphidae, urban forest
Objavljeno v DiRROS: 30.12.2022; Ogledov: 1417; Prenosov: 670
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Employing a latent class model to segment public preferences over an urban forest's recreational setting
Anže Japelj, Donald G. Hodges, Andrej Verlič, Luka Juvančič, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

4.
Urban forests for resilient cities : book of abstracts
2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: mestno drevje, urbano gozdarstvo, primestni gozdovi, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 1025; Prenosov: 755
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovih
Boris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek

Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru.
Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (582,71 KB)

6.
Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane
Tina Simončič, Matjaž Harmel, Jurij Kobe, Robert Hostnik, Andrej Verlič, Urša Vilhar, Klemen Strmšnik, Luka Sešel, Rok Pisek, Dragan Matijašič, 2021, strokovni članek

Povzetek: Strategija razvoja mestnih gozdov Ljubljane opredeljuje vizijo in dolgoročne prioritete celovitega razvoja mestnih gozdov Ljubljane. Strategija je podlaga za upravljanje z mestnimi gozdovi, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju zdravega življenjskega okolja za prebivalce in obiskovalce mesta. Strategija izraža/upošteva interes lokalne skupnosti do gozdov v mestu in njegovi neposredni okolici ter prispeva k odgovornemu načrtovanju gospodarjenja z gozdovi za potrebe skupnosti. Strategija je bila na pobudo Mestne občine Ljubljana izdelana v okviru projekta INTERREG URBforDAN za območje mestnih gozdov Ljubljane, torej vseh tistih, ki so po občinskem prostorskem načrtu opredeljeni kot gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami. Namen strategije je spodbuditi različne institucije, nevladne organizacije in posameznike k aktivnejšemu vključevanju v soodločanje o razvoju mestnih gozdov Ljubljane, krepiti zavest o pomenu teh gozdov ter izboljšati podlage za gospodarjenje z gozdovi, ki krepi socialne in ekološke funkcije. V prispevku so podane poglavitne značilnosti Strategije razvoja mestnih gozdov Ljubljane vključno s cilji in usmeritvami. Strategija nastavlja okvirje za sistem organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov, s katerim bi lahko izboljšali usklajevanje javnih interesov v urbanem gozdnem prostoru, ki je pretežno v zasebni lasti. Izpostavlja tudi pomen sodelovanja z zasebnimi lastniki za zagotavljanje socialnih funkcij v mestnih gozdovih.
Ključne besede: pomen mestnih gozdov, strateški načrt, upravljanje, Ljubljana, projekt URBforDAN
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2021; Ogledov: 1332; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (336,18 KB)

7.
Green space area and type affect bird communities in a South-eastern European city
Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Tomaž Mihelič, Urša Vilhar, Primož Simončič, Andrej Verlič, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Urbanization decreases the species richness and results in the homogenization of bird communities. Bird species are important indicator species for biodiversity and reflect the habitat quality of urban forests and other green spaces. In this study we investigated the key drivers that influence bird communities in urban forests and green spaces in the Southeastern European city of Ljubljana, Slovenia. We were interested in how the number of species, species dissimilarity and indicator species are affected by the type of green space (urban forest vs park), area of green space and type of urbanization (urban vs peri-urban areas). We sampled birds twice in 2012 in 39 standardized point counts across Ljubljana. We found that the abundance was influenced by the area of the green space. Species dissimilarity and species turnover are affected by the area and type of green space. Interestingly, the analysis showed that the species composition of peri-urban areas was similar to that of urban areas. Indicator species were found for all environmental variables. On the basis of the results, we suggest the strategy that would increase the diversity of birds and increase the stability of their populations in urban areas. Urban planners should encourage 1) both forests and parks since they harbour different species of birds, 2) larger green spaces since larger areas have species that are more typical of larger areas and 3) a mosaic of a larger number of smaller forest remnants combined with larger forest complex serving as source areas.
Ključne besede: urban forest, bird species composition, forest remnant, urbanization, peri-urban forest, bird monitoring, species richness
Objavljeno v DiRROS: 14.06.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (842,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh