1. |
2. Pogostnost in jakost simptomov med kemoterapijo : primerjava med poročanjem bolnic in zdravnikovNina Privšek, Tina Zupančič, Ema Grašič, Marjetka Sraka, Timotej Kovač, Matjaž Kukar, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 66; Prenosov: 27
Celotno besedilo (47,18 KB) |
3. Poročanje o neželenih učinkih med zdravljenjem s kemoterapijo : analiza raziskave OnkovedNina Privšek, Tina Zupančič, Ema Grašič, Marjetka Sraka, Klara Grad, Timotej Kovač, Matjaž Kukar, Cvetka Grašič-Kuhar, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zdravljenje s kemoterapijo je povezano s številnimi stranskimi učinki, ki so večinoma blagi in prehodne narave. Objektiviziramo jih glede na 5. izdajo skupnih terminoloških kriterijev za neželene učinke (angl. Common terminology criteria for adverse events; CTCAE). V zadnjih letih so v klinično uporabo vstopile tudi lestvice za bolnikovo poročanje neželenih učinkov (npr. PRO-CTCAE; angl. Patient reported outcomeCommon terminology criteria for adverse events). Raziskave, ki so do sedaj primerjale zdravnikova in bolnikova poročila o stranskih učinkih, so ugotovile, da zdravniki poročajo statistično značilno manj simptomov in nižje graduse kot bolniki. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da tesnejši nadzor nad stranskimi učinki privede do hitrejše razrešitve težjih oblik le-teh. V pričujočem prispevku predstavljamo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana za oceno stopnje pojavnosti ter razlik v beleženju stranskih učinkov s strani zdravnikov in bolnikov. V sklopu raziskave smo ocenjevali tudi kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijo in doprinos uporabe mobilne aplikacije k učinkovitejšem obvladovanju stranskih učinkov v vsakdanji klinični praksi. Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje Objavljeno v DiRROS: 17.01.2023; Ogledov: 108; Prenosov: 28
Celotno besedilo (515,71 KB) |
4. Pore-forming moss protein bryoporin is structurally and mechanistically related to actinoporins from evolutionarily distant cnidariansGašper Šolinc, Tomaž Švigelj, Neža Omersa, Tina Snoj, Katja Pirc, Nada Žnidaršič, Akiko Yamaji-Hasegawa, Toshihide Kobayashi, Gregor Anderluh, Marjetka Podobnik, 2022, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 11.10.2022; Ogledov: 170; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,91 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Plants play a crucial role in the development of soil fungal communities in the remediated substrate after EDTA washing of metal-contaminated soilsIrena Maček, Sara Pintarič, Nataša Šibanc, Tatjana Rajniš, Damjana Kastelec, Domen Leštan, Marjetka Suhadolc, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this study, we investigated the importance of plant cover for secondary succession and soil fungal community development in remediated substrates after EDTA washing of metal-contaminated soils. The abundance of the total fungal community, determined by ITS fungal marker genes (Internal Transcribed Spacer region), and root colonisation by arbuscular mycorrhizal (AM) fungi were monitored in two types of soil material (calcareous and acidic) sown with perennial ryegrass (Lolium perenne L.) and without plant cover (bulk soil). Four months after the start of the experiment, the abundance of ITS genes in the soil clearly showed that the presence of plants was the main factor affecting the total fungal community, which increased in the rhizosphere soil in most treatments, while it remained at a low level in the bulk soil (without plants). Interestingly, the addition of environmental inoculum, i.e., rhizosphere soil from a semi-natural meadow, did not have a positive effect on the abundance of the total fungal community. While fungal ITS genes were detected in soils at the end of the first growing season, arbuscular mycorrhizal (AM) structures were scarce in Lolium roots in all treatments throughout the first season. However, in the second season, more than a year after the start of the experiment, AM fungal colonisation was detected in Lolium roots in virtually all treatments, with the frequency of colonised root length ranging from 30% to >75% in some treatments, the latter also in remediated soil. This study demonstrates the importance of plants and rhizosphere in the development and secondary succession of fungal communities in soil, which has important implications for the revitalisation of remediated soils and regenerative agriculture. Ključne besede: heavy metals, arbuscular mycorrhiza, remediation, revitalisation, secondary succession, biodiversity, qPCR, toxic metals pollution Objavljeno v DiRROS: 19.09.2022; Ogledov: 192; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,18 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Current trends on mechanical, corrosion resistance, and antibacterial properties of metallic materials : editorialMarjetka Conradi, Aleksandra Kocijan, 2022, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: steel, corrosion resistance, mechanical properties, antibacterial properties Objavljeno v DiRROS: 22.06.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 52
Povezava na datoteko |
7. Water versus oil lubrication of laser-textured Ti6Al4V alloy upon addition of MoS2 nanotubes for green tribologyMarjetka Conradi, Bojan Podgornik, Aleksandra Kocijan, Maja Remškar, Damjan Klobčar, 2022, izvirni znanstveni članek Ključne besede: green tribology, surface texturing, MoS2 nanotubes, lubrication, Ti6Al4V alloy Objavljeno v DiRROS: 06.05.2022; Ogledov: 199; Prenosov: 70
Povezava na datoteko |
8. |
9. Navodila za izvajanje programa Zora : državni program Zgodnjega Odkrivanja predRAkavih sprememb materničnega vratu (Zora)Marjetka Uršič-Vrščaj, Maja Primic-Žakelj, Irena Kirar-Fazarinc, Ana Pogačnik, Dunja Obersnel Kveder, 2003, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 24.03.2021; Ogledov: 706; Prenosov: 270
Celotno besedilo (1,84 MB) |
10. Ocena ranljivosti gozdnih tal na zbijanje zaradi mehanizacije - preizkus in nadgradnja terenske metode blatne kepeAnton Poje, Primož Zore, Marjetka Suhadolc, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se je pri gospodarjenju z gozdovi povečala uporaba težkih strojev, ki povzročajo zbijanje in spremembo morfologije tal. Ker je ranljivost tal na zbijanje močno odvisna od vrste tal in od trenutne vsebnosti vode v tleh, je za prakso velikega pomena hitra ocena primernosti razmer za uporabo mehanizacije. Članek tako obravnava hitre metode za določanje mehanskih lastnosti tal. Testirali smo metodo blatne kepe, ki smo jo nadgradili z oceno videza rok in odtisom rok med pripravo blatnih kep, meritvami vsebnosti vode in določanjem spodnje in zgornje meje plastičnosti tal. V raziskavo smo vključili pogoste talne tipe gozdnih rastišč v Sloveniji: pokarbonatna tla (eutric cambisol), distrična rjava tla (dystric cambisol) in hipoglej (eutric gleysol). Rezultati so pokazali, da se površina blatne kepe ob spustu na tla povečuje z vsebnostjo vode v vzorcu, sočasno pa se spreminjajo videz blatne kepe, umazanost in videz odtisa rok. Oceni videza in odtisa rok predstavljata dopolnitev obstoječe metode blatne kepe, lahko pa tudi njeno alternativo, saj ju lahko uporabimo samostojno. Z določitvijo spodnje in zgornje meje plastičnosti oziroma indeksa plastičnosti tal smo posredno ocenili tveganje za poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. S pomočjo kazalnikov stanja tal, kot so videz blatne kepe, umazanost rok in videz odtisa rok, lahko v praksi preprosto in hitro ocenimo trenutne razmere za delo in s tem preprečimo prekomerne poškodbe tal med gozdno proizvodnjo. Ključne besede: gozdna proizvodnja, poškodbe tal, plastičnost tal, hitra metoda, okoljske razmere Objavljeno v DiRROS: 27.11.2020; Ogledov: 4314; Prenosov: 1312
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |