Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 281; Prenosov: 89
Celotno besedilo (23,95 MB)

Povzetek: Subarahnoidna krvavitev je krvavitev v subarahnoidni prostor, ki je prostor med dvema možganskima ovojnicama; arahnoideo in pio mater. Spontana subarahnoidna krvavitev je lahko posledica različnih vzrokov, najpogosteje pa je posledica razpoka anevrizme (85 %). Drugi vzroki (15 %) za njen nastanek so raznoliki in obsegajo perimezencefalno krvavitev, razpok arteriovenske malformacije, arteriovensko duralno fistulo, intrakranialno disekcijo itd. Klinični znaki so lahko zelo različni in nastanejo predvsem zaradi draženja mening z razlito krvjo in zaradi učinka mase. Subarahnoidna krvavitev se lahko kaže z nevihtnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, zmedenostjo in drugimi motnjami zavesti. Za postavitev diagnoze se uporabljajorazlične slikovne preiskave, vključno s CT, CT-angiografijo in digitalno subtrakcijsko angiografijo. Zdravljenje je odvisno od vzroka krvavitve in največkrat vključuje izključitev anevrizme iz krvnega obtoka z endovaskularnim zdravljenjem s platinastimi zankami ali kirurškim posegom s kovinskimi sponkami. Po subarahnoidni krvavitvi smo pozorni tudi na zaplete, kot so ponovna krvavitev, hidrocefalus in vazospazem.
Ključne besede: anevrizemska subarahnoidna krvavitev, anevrizma, nevihtni glavobol, perimezencefalna krvavitev
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 78
Celotno besedilo (248,80 KB)

Povzetek: Telesna dejavnost in prehrana sta neločljivo povezani pri vzdrževanju mišičnega in splošnega zdravja, presnovne odpor-nosti ter preprečevanju s staranjem pogojene izgube mišičnine. Vadba predstavlja močan fiziološki stresni dejavnik, ki akutno sproži presnovne, endokrine in imunske odzive, kar predstavlja velik izziv za homeostazo. Za lažje obvladovanje tega stresa se ob redni vadbi v telesu pojavijo številne presnovne prilagoditve, ki ga poskušajo zmanjšati. Presnovne spremembe, ki ji sproži telesna vadba, vključujejo povečano energijsko potrebo, prila-goditev uporabe presnovnih goriv in hormonska nihanja. Redna telesna vadba vodi do strukturnih in funkcionalnih prilagoditev na mišični, srčno-žilni in celotni telesni ravni. Pravilne pre-hranske strategije, usklajene z vrsto, intenzivnostjo in trajanjem dejavnosti, zagotavljajo potrebne substrate za delo, optimizirajo regeneracijo, spodbujajo sintezo mišičnih beljakovin in krepijo imunski odziv. To ne izboljšuje le športne zmogljivosti, temveč tudi pomembno prispeva k zdravstvenim učinkom vadbe, med katerimi so preprečevanje in obvladovanje številnih kroničnih bolezni, vključno z nekaterimi oblikami raka. Ker so te zdravstve-ne koristi bistvene tudi pri zdravljenju raka, pridobiva pozna-vanje načel in uporabe klinične športne prehrane velik pomen v onkologiji. Integracija znanj s področja vadbene fiziologije, presnovne podpore in prehranske terapije omogoča učinkovitejše ohranjanje mišične mase, zmanjševanje presnovnih zapletov ter izboljšanje odziva na zdravljenje. Uveljavljanje pristopa klinične športne prehrane v onkološki praksi tako predstavlja pomemben korak k celostnemu zdravljenju bolnika, ki temelji na znanstvenih dokazih in interdisciplinarnem sodelovanju.
Ključne besede: genetsko testiranje, dednost, ogroženost za raka
Objavljeno v DiRROS: 21.01.2026; Ogledov: 568; Prenosov: 256
Celotno besedilo (5,96 MB)

Povzetek: Introduction Erectile dysfunction (ED) is a highly prevalent complication of diabetes mellitus (DM), significantly impairing quality of life and psychosocial well-being. The prevalence of ED is estimated to be over 3.5 times higher in men with diabetes mellitus compared to those without. The aetiology of diabetic ED is multifactorial, stemming from complex diabetes mellitus-related systemic changes. The pathophysiology of diabetic ED involves interacting pathways, including endothelial dysfunction, accelerated atherosclerosis, autonomic and peripheral neuropathy, structural penile changes, hormonal imbalances, and psychological factors. Methods A review of the literature was conducted to examine the pathophysiological mechanisms, genetic associations, and treatment modalities related to diabetic ED. Particular attention was given to studies exploring pharmacogenetics and emerging therapeutic interventions. Results Management is multimodal, including lifestyle changes, counselling, and pharmacological agents (primarily phosphodiesterase type 5 inhibitors (PDE5Is)), but treatment response varies. Genetic studies have identified associations between ED risk/severity and polymorphisms in several candidate genes, including NOS3 (G894T, T786C, VNTR), ARG1/ARG2 (influencing nitric oxide substrate availability), ACE (I/D polymorphism), AR (CAG repeat length affecting androgen sensitivity), and VEGF (promoter polymorphisms). Pharmacogenetic studies suggest that polymorphisms in NOS3, AR, and VEGF may predict response to PDE5Is or testosterone therapy, while ARG1/ARG2 variations might guide future arginase-targeted therapies. Emerging treatments like low-intensity shockwave therapy, platelet-rich plasma, gene therapy, and stem cell therapy show promise but require more robust evidence. Conclusions Diabetic ED is a complex condition driven by multiple pathophysiological mechanisms often influenced by an underlying genetic predisposition. Understanding the interplay between pathophysiology and genetics is crucial for developing personalised treatment strategies. While current therapies offer benefits, variability in response highlights the need for tailored approaches. Further research, especially large-scale pharmacogenetic studies and randomised controlled trials for emerging therapies, is essential to identify reliable biomarkers, optimise treatment selection, and improve outcomes for men with diabetic ED.
Ključne besede: diabetes mellitus, erectile dysfunction, genetic polymorphisms
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 1240; Prenosov: 438
Celotno besedilo (635,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...