1. Assessing the impact of waste co-incineration at the Anhovo cement plant (Slovenia) on the regional cancer burden*Vesna Zadnik, Mojca Birk, Teja Oblak, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Amela Duratović Konjević, Tina Žagar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: This epidemiological study aims to assess the cancer risk potentially associated with environmental exposure resulting from cement production and waste co-incineration at the Anhovo cement plant in Western Slovenia and to develop a strong and reliable methodological framework for the long-term surveillance of environmentally related cancer risks in small geographical areas. Materials and methods We integrated all the available data sources: cancer cases from the population-based Slovenian Cancer Registry; background population; and available measurements on exposure to air PM10 particles and chromium (Cr) in the soil in the municipality of Kanal and the wider Goriška region. Relative risks of cancer in small geographical areas were estimated using Bayesian hierarchical spatial models and the population attributable fractions of the modelled risk factors were calculated. The point source analysis compared the cancer risk near the cement plant to that in more distant areas. Results The analysis did not reveal any excess cancer incidence in the area of the Anhovo cement plant or an association with the PM10 particles and Cr in the soil. The incidence of mesothelioma remains high in the region, but stable in the last two decades. Conclusions In view of the environmental pollution caused by either historical cement production or the potential impact of current waste co-incineration activities in Kanal, we strongly recommend that a follow-up epidemiological study be carried out in the next 10 to 20 years. The methodological framework established in the present study provides a foundation for the ongoing surveillance of the cancer burden in the region. Ključne besede: cancer incidence, environmental exposure, cancer data Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 211; Prenosov: 0 |
2. Projekt : priprava epidemioloških podlag za uvedbo novih nacionalnih presejalnih programov za raka v SlovenijTina Žagar, Teja Oblak, Ana Mihor, Barbara Mihevc Ponikvar, Maja Jurtela, Mojca Birk, Nika Bric, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Miran Mlakar, Amela Duratović Konjević, Katja Kolenc, Vesna Zadnik, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: epidemiologija raka, presejalni programi, onkologija Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 196; Prenosov: 52
Celotno besedilo (56,99 KB) |
3. |
4. |
5. Poročilo Državnega programa obvladovanja raka za leto 2024Sonja Tomšič, Janez Žgajnar, Katarina Plantosar, Amela Duratović Konjević, Joka Kosmina, Branko Zakotnik, 2025, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: javno zdravje, preventivni programi, onkologija Objavljeno v DiRROS: 11.09.2025; Ogledov: 401; Prenosov: 147
Celotno besedilo (89,21 KB) |
6. |
7. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik. Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 1159; Prenosov: 406
Celotno besedilo (2,41 MB) |
8. Estimating exposure to extremely low frequency magnetic fields near high-voltage power lines and assessment of possible increased cancer risk among Slovenian children and adolescentsTina Žagar, Blaž Valič, Tadej Kotnik, Sara Korat, Sonja Tomšič, Vesna Zadnik, Peter Gajšek, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: exposure assessment, childhood cancer, extremely low frequency magnetic fields, modelling, high voltage power lines Objavljeno v DiRROS: 25.07.2024; Ogledov: 971; Prenosov: 1027
Celotno besedilo (1,84 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Impact of the COVID-19 epidemic on cancer burden and cancer care in Slovenia : a follow-up studyTina Žagar, Sonja Tomšič, Vesna Zadnik, Nika Bric, Mojca Birk, Blaž Vurzer, Ana Mihor, Katarina Lokar, Irena Oblak, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: In Slovenia, cancer care services were exempt from government decrees for COVID-19 containment. Nevertheless, cancer control can be impacted also by access to other health services and changes in health-seeking behaviour. In this follow up study, we explored changes in cancer burden and cancer care beyond the first months after the onset of the COVID-19 epidemic.Materials and methods. We analysed routinely collected data for the period January 2019 through July 2022 from three sources: (1) pathohistological and clinical practice cancer notifications from two major cancer centres in Ljubljana and Maribor (source: Slovenian Cancer Registry); (2) referrals issued for oncological services (source: e-referral system); and (3) outpatient appointments and diagnostic imaging performed (source: administrative data of the Institute of Oncology Ljubljana – IOL). Additionally, changes in certain clinical and demographic characteristics in patients diagnosed and treated during the epidemic were analysed using the Hospital-Based Cancer Registry of the IOL (period 2015–2021).Results. After a drop in referrals to follow-up cancer appointments in April 2020, in June-August 2020, there was an increase in referrals, but it did not make-up for the drop in the first wave; the numbers in 2021 and 2022 were even lower than 2020. Referrals to first cancer care appointments and genetic testing and counselling increased in 2021 compared to 2019 and in 2022 increased further by more than a quarter. First and follow-up outpatient appointments and cancer diagnostic imaging at the IOL dropped after the onset of the epidemic in March 2020 but were as high as expected according to 2019 baseline already in 2021. Some deficits remain for follow-up outpatients’ appointments in surgical and radiotherapy departments. There were more CT, MRI and PET scans performed during the COVID-19 period than before. New cancer diagnoses dropped in all observed years 2020, 2021 and until July 2022 by 6%, 3% and 8%, respectively, varying substantially by cancer type. The largest drop was seen in the 50−64 age group (almost 14% in 2020 and 16% in 2021), while for patients older than 80 years, the numbers were above expected according to the 2015–2019 average (4% in 2020, 8% in 2021).Conclusions. Our results show a varying effect of COVID-19 epidemic in Slovenia for different types of cancers and at different stages on the patient care pathway – it is probably a mixture of changes in health-seeking behaviour and systemic changes due to modifications in healthcare organisation on account of COVID-19. A general drop in new cancer cases reflects disruptions in the pre-diagnostic phase and could have profound long-term consequences on cancer burden indicators. Ključne besede: cancer, covid-19, delay in diagnosis Objavljeno v DiRROS: 25.07.2024; Ogledov: 1005; Prenosov: 576
Celotno besedilo (623,76 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Trends in population-based cancer survival in SloveniaVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Branko Zakotnik, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: cancer burden, cancer survival, time trend, cancer registry Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 909; Prenosov: 577
Celotno besedilo (693,86 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |