31. |
32. Electrochemotherapy in mucosal cancer of the head and neck : a systematic reviewPrimož Strojan, Aleš Grošelj, Gregor Serša, Christina Caroline Plaschke, Jan B. Vermorken, Sandra Nuyts, Remco De Bree, Avraham Eisbruch, William M. Mendenhall, Robert Smee, Alfio Ferlito, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Electrochemotherapy (ECT) is a local ablative treatment that is based on the reversible electroporation and intracellular accumulation of hydrophilic drug molecules, which greatly increases their cytotoxicity. In mucosal head and neck cancer (HNC), experience with ECT is limited due to the poor accessibility of tumors. In order to review the experience with ECT in mucosal HNC, we undertook a systematic review of the literature. In 22 articles, published between 1998 and 2020, 16 studies with 164 patients were described. Curative and palliative intent treatment were given to 36 (22%) and 128 patients (78%), respectively. The majority of tumors were squamous cell carcinomas (79.3%) and located in the oral cavity (62.8%). In the curative intent group, complete response after one ECT treatment was achieved in 80.5% of the patients, and in the palliative intent group, the objective (complete and partial) response rate was 73.1% (31.2% and 41.9%). No serious adverse events were reported during or soon after ECT and late effects were rare (19 events in 17 patients). The quality-of-life assessments did not show a significant deterioration at 12 months post-ECT. Provided these preliminary data are confirmed in randomized controlled trials, ECT may be an interesting treatment option in selected patients with HNC not amenable to standard local treatment.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, mucosal cancer
Objavljeno v DiRROS: 23.09.2022; Ogledov: 523; Prenosov: 246
 Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
33. Neuroendocrine carcinoma of the larynx and pharynx : a clinical and histopathological studyPrimož Strojan, Robert Šifrer, Alfio Ferlito, Cvetka Grašič-Kuhar, Boštjan Lanišnik, Gaber Plavc, Nina Zidar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Neuroendocrine carcinomas (NECs) of the head and neck are rare and the experience scanty. The Cancer Registry of Slovenia database was used to identify cases of laryngeal and pharyngeal NECs diagnosed between 1995%2020. Biopsies were analyzed for the expression of standard neuroendocrine markers (synaptophysin, chromogranin, CD56), INSM1, Ki-67, p16, and PD-L1 (using the combined positive score, CPS). In situ hybridization for human papillomavirus (HPV) and Epstein%Barr virus (EBV) was performed. Twenty patients (larynx, 12; pharynx, 8) were identified. One tumor was well differentiated (WD), five were moderately differentiated (MD), and 14 were poorly differentiated (PD). Disease control was achieved solely by surgery in 4/4 MD/PD T1-2N0-1 tumors. Eight patients died of the disease, seven of which were due to distant metastases. All three traditional markers were positive in 11/17 NECs and the INSM1 marker in all 20 tumors. Two of fourteen p16-positive tumors were HPV-positive, but all three nasopharyngeal NECs were EBV-negative. Three tumors had CPSs % 1. In conclusion, INSM1 was confirmed to be a reliable marker of neuroendocrine differentiation. Except in WD and early-stage MD/PD tumors, aggressive multimodal therapy is needed; the optimal systemic therapy remains to be determined. p16, HPV, and EBV seem to bear no prognostic information.
Ključne besede: electrochemotherapy, head and neck cancer, neuroendocrinic carcinoma
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 480; Prenosov: 217
Celotno besedilo (3,97 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
34. Priporočila za zobozdravstveno obravnavo odraslih bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjemAleš Fidler, Aleksandar Aničin, Vojislav Didanovič, Tadej Dovšak, Boris Gašpirc, Aleš Grošelj, Andrej Kansky, Matic Koren, Jana Krapež, Hojka Kuralt, Marko Kuralt, Boštjan Lanišnik, Romana Mance Kristan, Jošt Pavčič, Luka Prodnik, Peter Pukl, Tadej Ostrc, Milan Kuhar, Eva Skalerič, Robert Šifrer, Valerija Skopec, Primož Strojan, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za zobozdravstveno obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu (RGV) v Sloveniji, zdravljenih z obsevanjem sledijo priporočilom The Royal College of Surgeons of England v sodelovanju z The British Society for Disability and Oral Health, dopolnjujejo Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom glave in vratu v Sloveniji in hkrati upoštevajo obstoječe zmožnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Namen priporočil je prepre-čevanje oz. zmanjšanje zapletov v ustni votlini, ki nastanejo zaradi obsevanja. Opredeljujejo način zobozdravstvene oskrbe pred, med in po zdravljenju raka na vseh treh nivojih zobozdra-vstvene oskrbe, kar zagotavlja njeno pravočasnost in dostopnost. Priporočila predstavljajo poenoteno mnenje vseh deležnikov na področju zobozdravstvene obravnave bolnikov z RGV v državi.
Ključne besede: onkologija, zobozdravstvena obravnava, obsevanje, ustna votlina, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,45 MB) |
35. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1175; Prenosov: 234
Celotno besedilo (420,40 KB) |
36. Aktivacija cGAS-STING signalne poti po obsevanju humanih tumorskih modelov karcinomov žrelaKristina Levpušček, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Gregor Serša, Maja Čemažar, Primož Strojan, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak žrela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 191
Celotno besedilo (80,79 KB) |
37. |
38. Izločanje dejavnika imunogene celične smrti HMGB1 iz celičnih linij se povečuje z dozo obsevanjaUrša Kešar, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Katja Uršič Valentinuzzi, Maja Čemažar, Primož Strojan, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: ionizirajoče sevanje, geni, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 176
Celotno besedilo (80,66 KB) |
39. |
40. |
