Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ry��ka Ales) .

1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prilagajanje na spreminjajoče razmere
Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2022, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: okoljske spremembe, družbene spremembe, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 2; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (71,29 KB)

2.
Sodobna nega gozda in »nega« gozdarske stroke
Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2022, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: nega gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2022; Ogledov: 65; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (44,16 KB)

3.
4.
5.
Stanje in spremembe slovenskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih - rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov
Mitja Skudnik, Jernej Jevšenak, Aleš Poljanec, Gal Kušar, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku so predstavljeni rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE), ki je na sistematični mreži trajnih vzorčnih ploskev (4 km x 4 km) prek celotne Slovenije potekal v letih 2000, 2007, 2012 in 2018. Predstavljeni so osnovni znaki o stanju (lesna zaloga in volumen odmrlih lesnih kosov) in spremembah (prirastek, posek, volumen novih sušic) slovenskih gozdov. Lesna zaloga merskega drevja se je med letoma 2000 in 2012 povečala iz 299 na 334 m3 ha-1. V letu 2018 je bila ocena za povprečno lesno zalogo 330 m3 ha-1. Vzorčna napaka ocene lesne zaloge je znašala od 4 do 5 %. Med letoma 2012 in 2018 se je predvsem zmanjšala lesna zaloga iglavcev, in sicer iz 156 na 144 m3 ha-1. Poglavitni razlog je bil povečan posek, ki je bil posledica številnih ujm in gradacij podlubnikov. Tako se je povečal posek, in sicer iz 4,3 v obdobju 2007/12 na 6.3 m3 ha-1 leto v obdobju 2012/18. K povečanemu poseku večinski delež prispevajo iglavci. V zadnjem obdobju je bil bruto prirastek z vrastjo in prirastkom posekanih dreves ocenjen na 7,9 m3 ha-1 leto. Ocena volumna odmrlih lesnih kosov za leto 2018 je znašala 24 m3 ha-1. V prispevku je podrobno predstavljena tudi metodologija izračunov ocen povprečij na podlagi sistematičnega vzorčenja. Podatki MGGE so bili uporabljeni predvsem za potrebe mednarodnega poročanja o stanju in razvoju slovenskih gozdov ter v omejenem obsegu tudi za nacionalno poročanje o trajnostnem razvoju slovenskih gozdov. Prednost vzpostavljenega sistema je mednarodno usklajena metodologija popisa na sistematični mreži ploskev preko celotne države. Trenutni sistem ima tudi določene omejitve, in sicer malo vzorčnih ploskev, kar vodi v večjo vzorčno napako pri izračunih nekaterih dendrometrijskih kazalnikov. V letu 2020 smo sistem MGGE nadgradili v kontinuiran panelni sistem, katerega osnova bodo nove trajne vzorčne ploskve na neuravnani sistematični mreži gostote 2 km x 2 km, kar je dobro izhodišče za uvedbo Nacionalne gozdne inventure (NGI) v Sloveniji.
Ključne besede: monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov, lesna zaloga, prirastek, mortaliteta, odmrla biomasa, posek, sušice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2021; Ogledov: 649; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (686,93 KB)

6.
NSCLC molecular testing in Central and Eastern European countries
Ales Ryška, Peter Berzinec, Luka Brčić, Tanja Čufer, Rafal Dziadziuszko, Maya Gottfried, Ilona Kovalszky, Włodzimierz Olszewski, Buge Oz, Lukas Plank, József Tímár, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: The introduction of targeted treatments for subsets of non-small cell lung cancer (NSCLC) has highlighted the importance of accurate molecular diagnosis to determine if an actionable genetic alteration is present. Few data are available for Central and Eastern Europe (CEE) on mutation rates, testing rates, and compliance with testing guidelines. Methods: A questionnaire about molecular testing and NSCLC management was distributed to relevant specialists in nine CEE countries, and pathologists were asked to provide the results of EGFR and ALK testing over a 1-year period. Results: A very high proportion of lung cancer cases are confirmed histologically/cytologically (75-100%), and molecular testing of NSCLC samples has been established in all evaluated CEE countries in 2014. Most countries follow national or international guidelines on which patients to test for EGFR mutations and ALK rearrangements. In most centers at that time, testing was undertaken on request of the clinician rather than on the preferred reflex basis. Immunohistochemistry, followed by fluorescent in situ hybridization confirmation of positive cases, has been widely adopted for ALK testing in the region. Limited reimbursement is a significant barrier to molecular testing in the region and a disincentive to reflex testing. Multidisciplinary tumor boards are established in most of the countries and centers, with 75-100% of cases being discussed at a multidisciplinary tumor board at specialized centers. Conclusions: Molecular testing is established throughout the CEE region, but improved and unbiased reimbursement remains a major challenge for the future. Increasing the number of patients reviewed by multidisciplinary boards outside of major centers and access to targeted therapy based on the result of molecular testing are other major challenges.
Ključne besede: non-small-cell lung carcinoma, molecular diagnostic techniques, EGFR mutations, ALK rearrangements, Central Europe, Eastern Europe
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2020; Ogledov: 934; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (373,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Non-small cell lung cancer in countries of Central and Southeastern Europe : diagnostic procedures and treatment reimbursement surveyed by the Central European Cooperative Oncology Group
Ales Ryška, Rares Buiga, Albena Fakirova, Izidor Kern, Włodzimierz Olszewski, Lukas Plank, Sven Seiwerth, Erika Toth, Eri Zivka, Christiane Thallinger, Christoph Zielinski, Luka Brčić, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This article analyzes the availability of different diagnostic procedures of non-small cell lung cancer (NSCLC) and the reimbursement landscape of drugs for NSCLC in countries of central and southeastern Europe (CEE). A survey was conducted by the Central European Cooperative Oncology Group. Results of the survey show that both availability and reimbursement of diagnoses of molecular alterations in NSCLC, the detection of which is essential for therapeutic decisions, varies widely between countries of CEE. Not only is "reflex" testing often substituted by analyses performed only "on demand," but reimbursement of such assessments varies widely between unavailability and payments by the health care system or even pharmaceutical companies. It was concluded that a structured access to testing and reimbursement should be the aim in order to provide patients with appropriate therapeutic options. Implications for Practice. This article provides an overview of the limitations in lung cancer treatment in countries of central and southeastern Europe, as well as the reimbursement status of various lung cancer treatment regimens in these countries, which directly impacts treatment options.
Ključne besede: Non-small cell lung carcinoma -- diagnosis -- economics -- Europe, molecular diagnostic techniques, precision medicine, Central Europe, Southeastern Europe, reimbursement
Objavljeno v DiRROS: 09.11.2020; Ogledov: 863; Prenosov: 189
URL Povezava na datoteko

8.
Gozdarsko načrtovanje na Zavodu za gozdove Slovenije - prehojena pot in razvojni izzivi
Matjaž Guček, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2019, strokovni članek

Povzetek: V zadnjih petindvajsetih letih se je gozdarsko načrtovanje racionaliziralo in posodabljalo. Vpeljana je kontrolna vzorčna metoda na območju celotne Slovenije, dosežen je znaten napredek pri zajemanju, shranjevanju in obdelavi podatkov o gozdovih in gospodarjenju z njimi, poenotene in podrobno opredeljene so vsebine gozdarskih načrtov, opredeljena so merila za vrednotenje funkcij gozdov, v gozdarsko načrtovanje je tudi formalno uvedena participacija, kar je prispevalo k uresničevanju večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Načrti so postali pomembna podlaga za upravljanje območij Natura 2000. Z izvajanjem lovskoupravljavskega načrtovanja se je okrepil ekosistemski pristop pri upravljanju gozdov. Gozdarsko načrtovanje se mora stalno posodabljati in vključevati nove tehnološke možnosti. Pridobljene izkušnje so pomembna podlaga za spremembe načrtovanja. Glede na spremenjene okvirne pogoje gospodarjenja z gozdovi in nove tehnološke možnosti bo posodobitev usmerjena v vsebine načrtov, zajem podatkov o sestojih in modeliranje ter načrtovanje usmerjanje razvoja gozdov, sodelovanje z uporabniki, razvoj gozdarskega informacijskega sistema, koncept funkcij gozdov in postopke sprejemanja gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov.
Ključne besede: gozdarsko načrtovanje, gozdarski informacijski sistem, prenova, Zavod za gozdove Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 16.11.2019; Ogledov: 2029; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (133,60 KB)

9.
Quality and timber value of European larch (Larix decidua Mill.) trees in the Karavanke region
Aleš Kadunc, Aleš Poljanec, 2011, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Although European larch is a commercially important tree species in the Alps, this study is among the first focusing on the quality and value of larch trees. Data from permanent sample plots of the Slovenia Forest Service (802 plots; 1851 trees) was used to model the quality and value of standing larch trees. The share of excellent and very good quality timber amounted to 49%, but the share of veneer logs and sawlogs I was only 11.7%. The quality and value of larch trees were positively influenced by the diameter at breast height and stand basal area, and negatively by altitude and harvesting intensity. In addition, timber value was higher in stands in regeneration and uneven-aged stands and in stands with a low share of spruce or high share of deciduous tree species. Trees from higher social layers and undamaged trees also proved to have more valuable timber. The quality of larch trees was lower on extreme beech and pine forest types.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2968; Prenosov: 1232
.pdf Celotno besedilo (655,32 KB)

10.
Gospodarjenje z jelko v Sloveniji
Andrej Bončina, Andrej Ficko, Matija Klopčič, Dragan Matijašič, Aleš Poljanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku analiziramo strukturo in razvojne značilnosti sestojev z jelko, gospodarjenje in posek jelke po stirih rastiščnih skupinah (A-D) glede na gojitveno ekološke značilnosti jelke na podlagi podatkovnih zbirk Zavoda za gozdove Slovenije. V lesni zalogi jelke prevladuje srednje debelo (d=30-49 cm)in debelo drevje (d=50 cm in veè) (84,9 %). Najveè (45 %) debelih jelk je vdinarskih jelovjih in jelovih bukovjih (skupina B), razvojno najmlajsa je jelka v jelovjih s praprotmi in na drugih jelovih rastiščih na nekarbonatu (skupina C). Analiza debelinske strukture jelke in stevila dreves iz prve in druge izmere na stalnih vzorčnih ploskvah ter naraščanje povprečnega premera posekanih jelk v obdobju zadnjih 14 let nakazujejo staranje in regresijo jelke, ki sta izrazitejša v skupini B. Vraščanje jelke prek meritvenega praga je največje v skupini C (19,2/ha/10 let) in se statistično značilno razlikuje od drugih skupin. Najmanjšo vrast jelke ugotavljamo v skupini B (4,2/ha/10 let), jakost poseka jelke je tu najvišja (22,3 % LZ) z najvišjim povprečnim premerom posekanih jelk (42,5 cm) in 48 % sanitarne sečnje. Za aktivno ohranjanje jelke je pomembno predvsem zmanjšanje vpliva jelenjadi in skrbno ter diferencirano gojitveno ukrepanje z daljšimi parcialnimi pomladitvenimi dobami. Predlagamo tudi nekatere druge ukrepe.
Ključne besede: jelka, Abies alba Mill., gozdovi, razvoj gozdov, rastlinojeda divjad, divjad, struktura sestojev, rast sestojev, razvoj sestojev, smrekovi gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3168; Prenosov: 1311
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh