171. Identification handbook for non native tree species in the Alpine spaceAjša Alagić, Bénédicte Baxerres, Frédéric Berger, Anja M. Bindewald, Sylvain Bouquet, Giuseppe Brundu, Debojyoti Chakraborty, Patricia Detry, Freya-Isabel Georges, Quentin Guillory, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Katharina Lapin, Aleksander Marinšek, Eric Mermin, Anja Müller-Meißner, Janine Oettel, Anica Simčič, Simon Zidar, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: non-native tree species, Alps, invasive alien species
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2022; Ogledov: 575; Prenosov: 204
 Celotno besedilo (17,57 MB) |
172. Rast in kakovost metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) v živem arhivu pri LjubljaniIza Petek, Gregor Božič, Dušan Jurc, Kristjan Jarni, Robert Brus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo živi arhiv metasekvoje (Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng) na obrečnem rastišču ob Savi pri Ljubljani. Osnovan je bil v letih 1993 in 1994 s sadikami, vzgojenimi iz originalnih semen z območja na Kitajskem, kjer je bila vrsta opisana (klasično nahajališče oz. locus classicus). Drevesa v nasadu so bila prvič izmerjena spomladi leta 2000 in nato še leta 2006, spomladi v letu 2020 pa smo meritve ponovili. V starosti 30 let je povprečno drevo merilo v višino 20,7 m, povprečni premer koreninskega vratu na višini debla 0,1 m je znašal 72,3 cm, povprečni premer debla na prsni višini pa 51,4 cm. Ugotovili smo, da je pogostnost reproduktivnih organov, torej storžev in moških cvetov, povezana s premerom in višino drevesa. Užlebljenost debla je zelo variabilna in povezana s premerom, zelo variabilno je tudi zmanjšanje premera z višino. Povezave med omenjenimi znaki in lego drevesa v nasadu nismo ugotovili. Svetloba oziroma lega v nasadu ni edini dejavnik, ki vpliva na lastnosti posameznega drevesa, vzrok je tudi genetska variabilnost med drevesi.
Ključne besede: Metasequoia glyptostroboides, semenski nasad, rast, kakovost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 183
Celotno besedilo (694,92 KB) |
173. |
174. Different wood anatomical and growth responses in European beech (Fagus sylvatica L.) at three forest sites in SloveniaDomen Arnič, Jožica Gričar, Jernej Jevšenak, Gregor Božič, Georg von Arx, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: European beech (Fagus sylvatica L.) adapts to local growing conditions to enhance its performance. In response to variations in climatic conditions, beech trees adjust leaf phenology, cambial phenology, and wood formation patterns, which result in different treering widths (TRWs) and wood anatomy. Chronologies of tree ring width and vessel features [i.e., mean vessel area (MVA), vessel density (VD), and relative conductive area (RCTA)] were produced for the 1960%2016 period for three sites that differ in climatic regimes and spring leaf phenology (two early- and one late-flushing populations). These data were used to investigate long-term relationships between climatic conditions and anatomical features of four quarters of tree-rings at annual and intra-annual scales. In addition, we investigated how TRW and vessel features adjust in response to extreme weather events (i.e., summer drought). We found significant differences in TRW, VD, and RCTA among the selected sites. Precipitation and maximum temperature before and during the growing season were the most important climatic factors affecting TRW and vessel characteristics. We confirmed differences in climate-growth relationships between the selected sites, late flushing beech population at Idrija showing the least pronounced response to climate. MVA was the only vessel trait that showed no relationship with TRW or other vessel features. The relationship between MVA and climatic factors evaluated at intra-annual scale indicated that vessel area in the first quarter of tree-ring were mainly influenced by climatic conditions in the previous growing season, while vessel area in the second to fourth quarters of tree ring width was mainly influenced by maximum temperature and precipitation in the current growing season. When comparing wet and dry years, beech from all sites showed a similar response, with reduced TRW and changes in intra-annual variation in vessel area. Our findings suggest that changes in temperature and precipitation regimes as predicted by most climate change scenarios will affect tree-ring increments and wood structure in beech, yet the response between sites or populations may differ.
Ključne besede: Fagus sylvatica, wood anatomy, tracheograms, dendrochronology, intra specific plasticity
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2022; Ogledov: 506; Prenosov: 360
Celotno besedilo (15,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
175. River distance, stand basal area, and climatic conditions are the main drivers influencing lying deadwood in riparian forestsJanine Oettel, Martin Braun, Marcus Sallmannshofer, Maarten De Groot, Silvio Schueler, Charlotte Virgillito, Marjana Westergren, Gregor Božič, Laszlo Nagy, Srdjan Stojnić, Katharina Lapin, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Riparian forests are among the most diverse terrestrial ecosystems, yet their biodiversity is increasingly threatened by habitat degradation, climate change, river regulation and invasive species. We investigated deadwood, widely recognized as an indicator for forest biodiversity, in riparian forests of the Mura-Drava-Danube Transboundary Biosphere Reserve. The Biosphere Reserve is a conservation area that spans five countries and three rivers located in south-eastern Europe. In detail, we analyzed the drivers of lying deadwood volume, occurrence and decay related to floodplain type, silvicultural management, and climatic conditions using regression models. Lying deadwood occurrence and volume significantly decreased as distance from the river edge increased, indicating that river dynamics likely play a role in deadwood accumulation in riparian forests. Deadwood volume was also positively influenced by stand basal area, a parameter that can be directly addressed by silvicultural management. Deadwood decay was affected positively by temperature and negatively by precipitation, highlighting the importance of climatic conditions on decay progression. However, in order to draw more accurate conclusions about the drivers and dynamics of deadwood in riparian forests, further monitoring efforts that consider river flooding and flow regime, deadwood transport and saproxylic organism activity in addition to forest management and site conditions, are needed.
Ključne besede: alluvial forest, hardwood floodplain, deadwood decay, Mura-Drava-Danube transboundary biosphere, reserve, riparian area, softwood floodplain, UNESCO biosphere reserve, wetlands
Objavljeno v DiRROS: 18.07.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 393
Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
176. Delovni sklop 1.3 Pomen bolezni in škodljivcev GRM na poslovno uspešnost semenarn in drevesnic : Aktivnost 1.3.2 Problemi pri obnovi gozdov s sadnjo in setvijo ter vpliv bolezni in škodljivcev na izpad prihodka slovenskih semenarjev in drevesničarjevAndreja Kavčič, Hojka Kraigher, Gregor Božič, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2022, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: domači projekti, gozdno semenarstvo in drevesničarstvo, bolezni, škodljivci, problemi, poslovna uspešnost
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 217
Celotno besedilo (506,80 KB) |
177. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1163; Prenosov: 233
Celotno besedilo (420,40 KB) |
178. Razvoj avtologne tumorske vakcine pripravljene z obsevanjemTinkara Remic, Gregor Serša, Katja Uršič Valentinuzzi, Kristina Levpušček, Urša Lampreht Tratar, Maja Čemažar, Urška Kamenšek, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: onkološka cepiva, tumorski antigeni, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 615; Prenosov: 183
Celotno besedilo (80,69 KB) |
179. Vzpostavitev in ovrednotenje radioobčutljivosti HPV-pozitivnega mišjega modela ploščatoceličnega karcinoma ustnega predelaŽiva Modic, Maja Čemažar, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Tanja Jesenko, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak ustnega predela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 207
Celotno besedilo (81,02 KB) |
180. Protitumorska učinkovitost genskega elektroprenosa plazmidne dna z zapisom za rekombinatno protitelo proti CTLA-4 v kombinaciji z obsevanjemBoštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Tim Božič, Maja Čemažar, Liesl Jacobs, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: obsevanje, genski elektroprenos, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 635; Prenosov: 207
Celotno besedilo (80,83 KB) |
