131. Influence of the calcination duration of ▫$g-C_3N_4/TiO_2$▫ veggie-toast-like photocatalyst on the visible-light triggered photocatalytic oxidation of bisphenol AMatevž Roškarič, Gregor Žerjav, Matjaž Finšgar, Janez Zavašnik, Albin Pintar, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Two commercially available TiO2 (hexagonal-like and spherical-like particles) were used to investigate the effect of g-C3N4 “melting” on the photocatalytic properties of g-C3N4/TiO2 composites. Improvement in the contact between the components was observed when they were thermally treated at 350 °C for an extended period of time (between 2 and 72 h) due to the partial melting and phase fusion of g-C3N4. Consequently, the enhanced contact between the phases allows easier injection of photogenerated electrons from the conduction band of g-C3N4 into TiO2, improving charge carrier separation. The prepared composites were tested for bisphenol A degradation under visible-light illumination, which showed that the components that had been calcined for 24 h performed better due to the improved charge carrier separation. Superoxide anionic radicals and photogenerated holes were identified as active species in the photooxidation experiments conducted under visible-light illumination.
Ključne besede: titanium dioxide, photocatalyst, calcination time, photocatalysis under visible-light illumination, water remediation, bisphenol A
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 251
 Celotno besedilo (3,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
132. Continental-wide population genetics and post-Pleistocene range expansion in field maple (Acer campestre L.), a subdominant temperate broadleaved tree speciesEric Wahlsteen, Evangelia V. Avramidou, Gregor Božič, Rida Mohammed Mediouni, Bernhard Schuldt, Halina Sobolewska, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Acer campestre L. is a rarely silviculturally managed and poorly investigated European tree species which forms seminatural populations and can thus be considered as a model tree for studying post glacial colonisation and phylogeography. Herein, we studied the genetic structure of Acer campestre L. in order to investigate population and genetic diversity clines over the distribution range and for synthesizing the results into a post-Pleistocene range expansion hypothesis. We characterised the genetic diversity and population structure of 61 Acer campestre populations using 12 microsatellite markers. The three detected gene pools are structured geographically creating a longitudinal pattern corresponding with their proposed refugial origin. The results indicated a longitudinal population cline with three strong but highly admixed gene pools. Based on the possible signal from the structure results, a number of phylogeographic dispersal hypotheses were tested using approximate Bayesian computation, and this analysis supported the three refugia scenario with a simultaneous divergence prior to the last glacial maximum. Acer campestre shows a typical decrease in population diversity with northern and western distribution and signatures of surfng alleles in the western expansion axis in 2% of the included alleles. Acer campestre exhibits a high degree of admixture among populations and typical signatures of isolation by distance with no naturally delimited subpopulations. The population structure is rather impacted by geographically, than climatologically means with surfng alleles and alleles strongly limited to geographical areas. Our data also suggest that the population structure still today harbours signatures of post glacial migrations from Mediterranean as well as northern glacial refugia.
Ključne besede: allele surfing, Bayesian inference, glacial refugia, nuclear SSR, sliding window
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 186
Celotno besedilo (3,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
133. A review of recombination coefficients of neutral oxygen atoms for various materialsDomen Paul, Miran Mozetič, Rok Zaplotnik, Gregor Primc, Denis Đonlagić, Alenka Vesel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Relevant data on heterogeneous surface recombination of neutral oxygen atoms available in the scientific literature are reviewed and discussed for various materials. The coefficients are determined by placing the samples either in non-equilibrium oxygen plasma or its afterglow. The experimental methods used to determine the coefficients are examined and categorized into calorimetry, actinometry, NO titration, laser-induced fluorescence, and various other methods and their combinations. Some numerical models for recombination coefficient determination are also examined. Correlations are drawn between the experimental parameters and the reported coefficients. Different materials are examined and categorized according to reported recombination coefficients into catalytic, semi-catalytic, and inert materials. Measurements from the literature of the recombination coefficients for some materials are compiled and compared, along with the possible system pressure and material surface temperature dependence of the materials’ recombination coefficient. A large scattering of results reported by different authors is discussed, and possible explanations are provided.
Ključne besede: heterogeneous surface recombination, recombination coefficient, surface catalicity, catalytic efficiency, atom loss coefficient, oxygen, neutral atoms, plasma
Objavljeno v DiRROS: 22.02.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 219
Celotno besedilo (3,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
134. Učinkovitost elektrokemoterapije pri bolnicah z rakom dojke z različnim hormonskim statusom : izkušnje INSPECT skupineMarija Snežna Paulin-Košir, Claudia Di Prata, Eva-Maria Grischke, Giuseppe Azzarello, Julie Gehl, Francesca De Terlizzi, Gregor Serša, Maja Čemažar, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 84
Celotno besedilo (39,29 KB) |
135. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Lučka Boltežar, Andreja Eberl, Gorana Gašljević, Biljana Grčar-Kuzmanov, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Veronika Kloboves-Prevodnik, Gregor Kos, Aleš Christian Mihelač, Milica Miljković, Urška Rugelj, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Miha Toplak, Lorna Zadravec-Zaletel, 2023, strokovna monografija Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Objavljeno v DiRROS: 24.01.2023; Ogledov: 663; Prenosov: 272
Celotno besedilo (971,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
136. |
137. Vpliv uporabe gozdarske osebne varovalne opreme na psihofizične obremenitveLuka Pajek, Gregor Geršak, Anton Poje, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uporaba delovnim razmeram primerne osebne varovalne opreme lahko zmanjša težavnost dela in obremenitve gozdnega delavca. Z namenom ugotavljanja razlik med sistemi varovalnih oblačil (poletni, prehodni, zimski) smo izvedli laboratorijsko raziskavo na kolesnem ergometru. Uporabili smo 9 različnih merilnikov, s katerimi smo merili 8 različnih psihofizičnih kazalnikov. Raziskava je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med posameznimi sistemi oblačil, pri določenih kazalnikih. Vpliv upora ergometra (obremenitve) se je pokazal kot značilen pri meritvah vseh kazalnikov. Kljub izvedbi poskusa samo na eni osebi, rezultati prikazujejo uporabnost izbranih kazalnikov za meritve psihofizičnih obremenitev ter dokazujejo, da na obremenitve gozdnega delavca potencialno vpliva tudi uporaba varovalnih oblačil.
Ključne besede: gozdarska osebna varovalna oprema, psihofizične obremenitve, kolesni ergometer
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1301; Prenosov: 574
Celotno besedilo (1,53 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
138. Celovita presoja vplivov na okolje – izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030Matjaž Guček, Tina Simončič, Gregor Danev, Matjaž Harmel, Sašo Weldt, Matija Stergar, 2022, strokovni članek Povzetek: Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je postopek, s katerim je mogoče ugotoviti in oceniti vplive načrtovanih ukrepov načrta na okolje ter vključenost zahtev drugih inštitucij v načrt. Skladno z Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) je treba CPVO izvesti tudi za načrte s področja gozdarstva. V okviru obnove območnih gozdnogospodarskih načrtov (GGN GGO 2021–2030) ter lovsko upravljavskih načrtov (LUN LUO 2021–2030) je bil za omenjene načrte prvič izveden postopek CPVO, in sicer en postopek za vseh štirinajst GGN GGO 2021–2030 ter en postopek za petnajst LUN LUO 2021–2030. Postopek CPVO se je začel z vsebinjenjem, v okviru katerega je bila na podlagi opredelitve pomembnih vplivov plana skupaj s pristojnim ministrstvom in mnenjedajalci sprejeta odločitev o vsebinah, ki se bodo presojale v nadaljevanju postopka CPVO. Za vsak sklop načrtov je bilo pripravljeno okoljsko poročilo z dodatkom, v katerem so se opredelili, opisali in ovrednotili pomembni vplivi izvedbe obeh sklopov načrtov na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine. Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Trajnostna raba in varstvo naravnih virov ter Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe je bil zaradi številnih pozitivnih učinkov načrtov ocenjen kot pozitiven (ocena A). Vpliv izvedbe GGN GGO 2021–2030 na okoljska cilja Ohranjena kulturna dediščina in Ohranjena narava je bil zaradi nekaterih pomanjkljivosti v načrtih ocenjen kot C – nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Ocenjeno je bilo, da bodo z izvedbo vsakega LUN LUO 2021–2030 nastali nebistveni negativni vplivi (ocena B) na okoljski cilj Trajnostna raba in varstvo naravnih virov in da bo vpliv izvedbe vseh petnajstih LUN LUO 2021–2030 na okoljski cilj Ohranjena narava nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C). V obeh okoljskih poročilih so bili navedeni omilitveni ukrepi, ki so bili vgrajeni v osnutke načrtov. CPVO je dolgotrajen in zapleten postopek, ki znatno podaljšuje čas sprejemanja območnih načrtov. Vendar pa zaradi poglobljene presoje mnenjedajalcev in presojevalcev daje načrtom bistveno večjo težo. Hkrati se s CPVO izboljšuje vpetost gozdarskega in lovskega načrtovanja v okoljsko politiko Slovenije, kar daje obema sektorjema večjo veljavo.
Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, lovsko načrtovanje, območni načrti, vplivi načrtov na okolje, okoljsko poročilo, dodatek, omilitveni ukrepi
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 547; Prenosov: 154
Celotno besedilo (622,85 KB) |
139. |
140. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: smernice, dolgoročna revitalizacija, gozdni habitatni tip, HT91E0*, gozdni reprodukcijski material, Drava, Slovenija, poročila
Objavljeno v DiRROS: 16.12.2022; Ogledov: 459; Prenosov: 129
Celotno besedilo (269,27 KB) |
