21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. Državni presejalni program za raka dojk - DORA : poročilo za obdobje: oktober 2007-julij 2008Maja Primic-Žakelj, Mateja Krajc, Gorazd Noč, Maksimiljan Kadivec, Kristijana Hertl, Snježana Frković-Grazio, Janez Žgajnar, Aljoša Rojec, Marija Seljak, Blanka Mikl Mežnar, Anže Drolc, Tomaž Grbec, 2008, končno poročilo o rezultatih raziskav Objavljeno v DiRROS: 26.03.2021; Ogledov: 1087; Prenosov: 346
 Celotno besedilo (531,67 KB) |
28. Navodila za izvajanje programa Zora : državni program Zgodnjega Odkrivanja predRAkavih sprememb materničnega vratu (Zora)Marjetka Uršič-Vrščaj, Maja Primic-Žakelj, Irena Kirar-Fazarinc, Ana Pogačnik, Dunja Obersnel Kveder, 2003, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 24.03.2021; Ogledov: 1001; Prenosov: 368
Celotno besedilo (1,84 MB) |
29. Deset let Državnega presejalnega programa za raka dojk DoraKatja Jarm, Kristijana Hertl, Mateja Krajc, Cveto Šval, Veronika Kutnar, Mateja Kurir-Borovčić, Maja Primic-Žakelj, Vesna Zadnik, Maksimiljan Kadivec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Priporočila za vzpostavitev presejalnih programov za raka dojk je leta 2003 izdala Evropska komisija in države članice Evropske unije pozvala, da jih vzpostavijo do leta 2008. V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni program za raka dojk DORA, ki je konec leta 2017 vključeval vse slovenske ženske iz
ciljne skupine. Ženske v starosti od 50 do 69 let so vsaki dve leti pisno vabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkritje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so povabljene na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojke, pa tudi na zdravljenje. Od leta 2018 v okviru programa deluje 21 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih
enotah, kjer se opravljajo presejalne mamografije, in 2 presejalno- diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje raka, odkritega v presejanju. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi Evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti presejanja za raka dojk in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Letno merjeni kazalniki kakovosti programa kažejo, da je program učinkovit in vodi k omenjenemu cilju. Značilnosti slovenskega organiziranega programa so: centraliziran populacijski program, vabljenje žensk z vnaprej določenim terminom slikanja, dvojno odčitavanje, konsenz konferenca, nadaljnja obravnava je del presejalnega postopka, multidisciplinarni sestanki, presejalni register z enotno aplikacijo za vnašanje vseh presejalnih korakov, od vabila do mamografij in nadaljnje obravnave, nadzor kakovosti dela radioloških inženirjev in radiologov, stalen strokovni nadzor nad izvajalci programa in letno merjenje kazalnikov kakovosti programa.
Ključne besede: presejalni programi, rak dojk, presejalni register
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1375; Prenosov: 403
Celotno besedilo (322,91 KB) |
30. Pregled obravnave bolnikov s kožnim melanomom v Sloveniji za incidenčna leta 2011-2016Vesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Tina Žagar, Frančiška Škrlec, Katarina Lokar, Agata Čampa, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: register raka, kožni melanom, incidenca
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2021; Ogledov: 1077; Prenosov: 336
Celotno besedilo (5,32 MB) |
