Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Prešern Janez) .

1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The Carniolan honeybee from Slovenia : a complete and annotated mitochondrial genome with comparisons to closely related Apis mellifera subspecies
Ajda Moškrič, Andraž Marinč, Polonca Ferk, Branimir Leskošek, Mai-Britt Mosbech, Ignas Bunikis, Olga Vinnere Pettersson, Lucile Soler, Janez Prešern, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The complete mitochondrial genome of the Carniolan honeybee (Apis mellifera carnica) from Slovenia, a homeland of this subspecies, was acquired in two contigs from WGS data and annotated. The newly obtained mitochondrial genome is a circular closed loop of 16,447 bp. It comprises 37 genes (13 protein coding genes, 22 tRNA genes, and 2 rRNA genes) and an AT-rich control region. The order of the tRNA genes resembles the order characteristic of A. mellifera. The mitogenomic sequence of A. m. carnica from Slovenia contains 44 uniquely coded sites in comparison to the closely related subspecies A. m. ligustica and to A. m. carnica from Austria. Furthermore, 24 differences were recognised in comparison between A. m. carnica and A. m. ligustica subspecies. Among them, there are three SNPs that affect translation in the nd2, nd4, and cox2 genes, respectively. The phylogenetic placement of A. m. carnica from Slovenia within C lineage deviates from the expected position and changes the perspective on relationship between C and O lineages. The results of this study represent a valuable addition to the information available in the phylogenomic studies of A. mellifera—a pollinator species of worldwide importance. Such genomic information is essential for this local subspecies’ conservation and preservation as well as its breeding and selection.
Ključne besede: western honeybee, Apis mellifera carnica, mitochondrial genome, phylogeny, C lineage, annotation, whole genome sequencing, protection, conservation
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Vpliv sestojne zgradbe na donos medu v Sloveniji
Jan Mihelič, Janez Prešern, Milan Kobal, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V lesni zalogi sestojev smo proučili vpliv količine medonosnih drevesnih vrst na donos medu. Za 70 čebeljih družin v Sloveniji smo uporabili podatke o donosih medu za posamezne drevesne vrste glede na čebelarsko najugodnejša leta in v radiju treh kilometrov od panja in izračunali: a) število čebeljih družin (n), b) gozdnatost (%) ter c) skupno lesno zalogo medonosnih drevesnih vrst (m3 ). Vpliva števila družin na donos medu v panj v večini primerov nismo potrdili (p > 0,05), statistično značilno pa vpliva na donos gozdnega in smrekovega medu. Delež gozda je v pozitivni korelaciji (r > 0,84; p < 0,05) z donosom gozdnega medu v panj. Vpliv količine drevesnih vrst na donos medu v panj lahko statistično značilno (p < 0,05) potrdimo za vse proučevane drevesne vrste, razen za jelko. Pri drugih drevesnih vrstah (razen pri smreki) delež gozda v radiju treh kilometrov od stojišč značilno ne vpliva na donos medu. Glede na dobljene regresijske modele za posamezne medonosne drevesne vrste, med katerimi smo potrdili vpliv lesne zaloge na donos, lahko za vsako lokacijo v Sloveniji napovemo potencialne donose medu. Slednje je uporabno za izbiro lokacije za postavitev čebelnjaka in tudi za določitev lokacije za prevoz čebel na pašo.
Ključne besede: sestojna zgradba, čebelarstvo, lesna zaloga, donos medu
Objavljeno v DiRROS: 10.10.2020; Ogledov: 1797; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (481,28 KB)

3.
4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh