1. |
2. Anatomija možganskega žiljaNastja Medle, Hana Rakuša, Janja Pretnar-Oblak, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Arterijsko kri možganom dovajajo veje notranje karotidne in vertebralne arterije, ki potekajo v subarahnoidnem prostoru. Glavne arterije za prehrano možganov so sprednja, srednja in zadnja možganska arterija, ki so med seboj povezane v anastomotski Willisov krog. Ta omogoča nemoten dotok krvi, če je v kateri od dovodnih arterij pretok krvi prekinjen. Ob nenadni zapori možganske arterije distalno od Willisovega kroga se pojavi žariščen nevrološki izpad oz. sindrom, ki ustreza področju prehrane prizadete možganske arterije. Zelo podobno klinično sliko lahko povzroči tudi krvavitev v možganovino. Za lažje razumevanje posameznih sindromov ishemične možganske kapi je potrebno tako znanje o arterijski prehrani posameznih delov možganov kot tudi znanje o funkciji posameznega dela možganov. Najpogostejše mesto ishemične možganske okvare je povirje srednje možganske arterije. Klinična slika pri tem obsega motnje motorike, motnje senzibilitete in motnje višjih možganskih dejavnosti. Venska drenaža možganov se začne s sistemom malih intersticijskih ven, ki se združujejo v večje možganske vene in vodijo v duralne venske sinuse. Končna vena, ki drenira kri iz lobanjske votline, je parna notranja jugularna vena, ki prehaja lobanjo skozi jugularni foramen.
Ključne besede: možganske arterije, prehrana možganov, možganske vene, venski sinusi
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (6,08 MB) |
3. Možganska venska trombozaTilen Kristanc, Hana Rakuša, Janja Pretnar-Oblak, Katja Pavšič, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Možganska venska tromboza je redka oblika možganske kapi, ki predstavlja 1% vseh možganskih kapi. Bolniki z možgansko vensko trombozo so predvsem mlajši odrasli s prirojenimi ali pridobljenimi prokoagulabilnimi stanji; najpogosteje so to ženske v poporodnem obdobju in uporabnice oralnih kontraceptivov. Krvni strdek, ki nastane v možganskem venskem sistemu, ovira odtok krvi in povzroča kongestijo ter posledično povišan znotrajlobanjski tlak. Razvoj simptomov je počasnejši kot pri ostalih oblikah možganske kapi; v ospredju je postopno nastal na protibolečinsko terapijo neodziven glavobol, ki je prisoten pri 90% bolnikov. Posebno pozornost je treba nameniti še simptomom zaradi povišanega znotrajlobanjskega tlaka, žariščnim nevrološkim izpadom in epileptičnim napadom. Sum na možgansko vensko trombozo dodatno podkrepi povišana vrednost D-dimera v krvi, za potrditev diagnoze pa je nujna bodisi MR- bodisi CT-venografija. Najbolj uveljavljeno vzročno zdravljenje je antikoagulacijsko zdravljenje s heparinom in odpravljanje vzrokov hiperkoagulabilnega stanja, če je to mogoče. Prognoza brez zdravljenja ni obetavna, ob pravočasni postavitvi diagnoze in zdravljenju pa je boljša kot pri ostalih oblikah možganske kapi.
Ključne besede: možganska venska tromboza, prokoagulabilna stanja, glavobol, sindrom kavernoznega sinusa, antikoagulacijsko zdravljenje, D-dimer, slikovna diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 80
Celotno besedilo (242,37 KB) |
4. Znotrajmožganska krvavitevHana Rakuša, Janja Pretnar-Oblak, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Znotrajmožganska krvavitev pomeni krvavitev v možganski parenhim, do katere največkrat pride zaradi razpoka bolezensko spremenjenih žil. Najpogostejša dejavnika tveganja za nastanek primarne znotrajmožganske krvavitve sta arterijska hipertenzija in možganska amiloidna angiopatija. Primarne krvavitve nastanejo na tipičnih mestih. Manj pogoste so sekundarne krvavitve, ki so posledica drugih bolezni in lahko nastanejo kjerkoli v možganovini. Prvi simptom ponavadi ni bolečina, ampak žariščni nevrološki izpad. Pri večjih krvavitvah so lahko pridruženi glavobol in ostali znaki povišanega znotrajlobanjskega tlaka. Za postavitev diagnoze običajno zadošča CT glave, ob sumu na sekundarno znotrajmožgansko krvavitev pa je nujna dodatna diagnostika. V akutni fazi je zdravljenje usmerjeno v preprečevanje povečevanja krvavitve (uravnavanje krvnega tlaka, normalizacija koagulacije itd.) in zniževanje znotrajlobanjskega tlaka. Vse več bolnikov zdravimo s kirurško odstranitvijo krvavitve. Praviloma je pri vseh bolnikih treba vsaj 48 ur izvajati vse, tudi najagresivnejše ukrepe za izboljšanje stanja. V enem mesecu po dogodku umre do 40% bolnikov, pri preživelih so pogoste trajne nevrološke okvare. Z ustrezno preventivo, tj. zdravljenjem arterijske hipertenzije, prilagoditvijo antikoagulacijskega zdravljenja in odkrivanjem ter zdravljenjem sekundarnih vzrokov, lahko zmanjšamo delež ponovnih znotrajmožganskih krvavitev.
Ključne besede: znotrajmožganska krvavitev, arterijska hipertenzija, žariščni nevrološki izpad, povišan znotrajlobanjski tlak, trajne nevrološke okvare
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Ishemična možganska kapUroš Tršan, Janja Pretnar-Oblak, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Ishemična možganska kap je najpogostejša oblika kapi, pri kateri zaradi motenega dotoka krvi v možganovino pride do ishemije in posledične okvare možganov. Najpogostejši vzroki so arterio-arterijska embolizacija iz aterosklerotično spremenjenih vratnih arterij, embolus iz srca ter in situ tromboza malih možganskih arterij, ki povzroči lakunarno obliko kapi. Precej redkejši so drugi opredeljeni vzroki, vzroka ishemične možganske kapi pa ne uspemo odkriti pri do 30% primerov. Nastanek ishemične možganske kapi je običajno akuten pojav, ki se kaže z žariščnim nevrološkim izpadom. Vzorec simptomov je odvisen od povirja arterije, ki je bila prizadeta. Če klinični znaki izzvenijo spontano v 24 urah, to imenujemo prehodna ishemična motnja. Prehodna ishemična motnja ali manjša ishemična možganska kap sta dejavnika tveganja za pojav hujše ishemične možganske kapi. Nepovratna okvara možganovine se pri ishemiji pojavi zelo hitro, zato je za uspešno zdravljenje bistveno hitro ukrepanje. Poleg usmerjenega nevrološkega in internističnega pregleda ter krvnih preiskav napravimo tudi slikovno diagnostiko. Običajno uporabljamo različne tehnike CT, s katerimi opredelimo velikost in lokacijo ishemije ter mesto zapore arterije. Za razrešitev ishemije imamo v ozkem časovnem oknu in ob upoštevanju kontraindikacij na voljo intravensko trombolizo in mehansko endovaskularno revaskularizacijo, ki pa je mogoča le ob zapori velikih možganskih arterij in je v Sloveniji na voljo zgolj v obeh kliničnih centrih (Maribor in Ljubljana). Ob uporabi specializiranih radioloških tehnik sta obe metodi izvedljivi v daljšem časovnem oknu. Po vsaki ishemični možganski kapi je tveganje za ponovitev veliko, zato je bistveno odkriti in odpraviti vzrok nastanka ter uvesti sekundarno preventivo.
Ključne besede: ishemična možganska kap, arterio-arterijski embolizem, kardioembolizem, in situ tromboza, intravenska tromboliza, mehanska revskularizacija, preventiva možganske kapi
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,06 MB) |
6. Primarna preventiva možganske kapiUroš Tršan, Janja Pretnar-Oblak, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Primarna preventiva možganske kapi je preprečevanje pojava prve možganske kapi pri posamezniku. Vključuje tako farmakološke kot tudi nefarmakološke ukrepe za preprečevanje visokega arterijskega tlaka, neurejenega krvnega sladkorja, dislipidemije, pri bolj ogroženih posameznikih tudi antiagregacijsko oz. antikoagulacijsko preventivno zdravljenje.
Ključne besede: prilagoditev življenjskega sloga, krvni tlak, krvni sladkor, dislipidemija, atrijska fibrilacija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 74
Celotno besedilo (88,37 KB) |
7. Univerzalni pristop k obravnavi bolnika z možgansko kapjoHana Rakuša, Janja Pretnar-Oblak, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Možganska kap je najpogostejše nevrološko nujno stanje, ki ga je zaradi nenadnega začetka žariščnega nevrološkega izpada v večini primerov možno že klinično ločiti od drugih stanj. Za doseganje optimalnega izida in zmanjševanje dolgoročnih posledic je ključno pravočasno zdravljenje v skladu z uveljavljenimi smernicami. V nujni ambulanti je treba najprej stabilizirati bolnikove vitalne funkcije, z nevrološkimi lestvicami oceniti njegovo prizadetost in pridobiti podatek o času začetka nevrološke simptomatike. Pri odločanju o vzročnem zdravljenju so nujne nevroradiološke slikovne preiskave, ki omogočajo opredelitev podtipa možganske kapi ter stopnjo okvare možganovine. S telemedicino sta kakovostna oskrba in boljši izid zdravljenja dostopna tudi bolnikom, obravnavanim izven terciarnih centrov. V subakutnem obdobju je bistveno zdravljenje v specializirani enoti za možgansko kap, kjer zagotovimo preživetje možganovine, ki še ni nepovratno poškodovana. Za omejevanje dolgoročnih posledic je smiselna tudi zgodnja in dolgotrajna večdisciplinarna nevrorehabilitacija.
Ključne besede: možganska kap, akutni žariščni nevrološki izpad, revsakularizacija, nevrološke lestvice, enota za možgansko kap, telemedicina, rehabilitacija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2026; Ogledov: 300; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. Uvod v žilno nevrologijoHana Rakuša, Janja Pretnar-Oblak, 2024, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Povzetek: Možganska kap je v Sloveniji in na svetovni ravni vodilni vzrok invalidnosti. V razvitih državah je tretji, v državah v razvoju pa drugi najpogostejši vzrok smrtnosti. Delimo jo na ishemično in hemoragično. Ishemična možganska kap v razvitih državah predstavlja približno 85% vseh možganskih kapi. Etiološko jo razvrščamo s pomočjo klasifikacije TOAST. K hemoragični možganski kapi prištevamo znotrajmožgansko krvavitev, ki predstavlja približno 10% vseh kapi, in subarahnoidno krvavitev, ki predstavlja 5% kapi. Možganska venska tromboza predstavlja redkejši vzrok možganske kapi (0,5% kapi) in prizadene predvsem mlajše bolnike.
Ključne besede: ishemična možganska kap, hemoragična možganska kap, etiologija, epidemiologija
Objavljeno v DiRROS: 03.08.2026; Ogledov: 274; Prenosov: 80
Celotno besedilo (5,02 MB) |
9. |
10. Intravenous thrombolysis for ischemic stroke in the posterior circulation : a systematic review and meta-analysisRobrecht R. M. M. Knapen, Senta Frol, Sander M.J. van Kuijk, Janja Pretnar-Oblak, Christiaan van der Leij, Robert J. van Oostenbrugge, Wim H. van Zwam, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Intravenous thrombolysis, ischemic stroke, posterior circulation
Objavljeno v DiRROS: 12.06.2026; Ogledov: 281; Prenosov: 613
Celotno besedilo (3,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
