Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Poršinsky Tomislav) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The research of virtual production in wood industry
Tomislav Grladinović, Leon Oblak, Jože Kropivšek, Tomislav Poršinsky, Denis Jelačić, Darko Motik, 2007, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Enterprises with inflexible production structures can no longer survive in a turbulent market, as they cannot react to changes that would lead to their development. In order to satisfy specific customer needs related to quality, quantity, cost and delivery terms, it is necessary to restructure the existingenterprises according to the Taylor principle. One of reconstruction possibilities is the implementation of new co-operation forms that lead to virtual enterprises i.e. changeable networks. A changeable network can only achieve efficiency by means of a modern information and communication technology. This paper presents an idea of a changeable network that can be acceptable for all participants within a virtual enterprise.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4264; Prenosov: 1868
.pdf Celotno besedilo (542,61 KB)

2.
Ocena grobosti terena za spravilo lesa z vlačilci hlodov z vitlom
Andreja Đuka, Dinko Vusić, Tomislav Poršinsky, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ta članek podaja analizo talnih ovir v Zalesini, eni od gozdnogospodarskih enot (GGU) prebiralnih gozdov v hribovito-goratem predelu Hrvaške, kot del opisa terena in klasifikacije, potrebnih za načrtovanje gozdnih del. V predelu visokega krasa je grobost terena izražena z naklonom, različnimi smermi njegove oblikovitosti in s talnimi ovirami, saj je stanje tal zaradi skeletoidne zgradbe manj pomembno za mobilnost vozil. Podatki, ki so na Hrvaškem na razpolago (pedološki zemljevidi, uradni gozdnogospodarski načrti) in se tičejo talnih ovir (kamnitost/skalnatost, druge ovire pa niso omenjene), so še vedno podani kot delež na področje in kot taki dejansko ne razlikujejo med seboj območij, neprimernih za različna gozdarska vozila. Glede na smernice iz literature so bile talne ovire zabeležene na 319 vzorčnih ploskvah, velikih 10 % 10 m na razdalji 100 m. Na vsaki vzorčni ploskvi sta bili izmerjeni višina in pogostost talnih ovir, ki so bile glede na pogostost razdeljene v štiri skupine: 1) posamezne, 2) redke, 3) zmerno pogoste in 4) pogoste; glede na višino so bili določeni štirje višinski razredi: 1) H20 (10-30 cm), 2) H40 (31-50 cm), 3) H60 (51-70 cm) in 4) H80 (> 71 cm). Na osnovi analize deleža skupin talnih ovir, kotov zmožnosti manevriranja in polmera manevrskega prostora vlačilca, ki opisujejo značilnosti njegove mobilnosti, so bile določene tri nove kategorije grobosti terena: 1) les je mogoče vleči preko talnih ovir (20,14% GGE območja), 2) lesa je mogoče vleči, če obidemo ovire (24,54% GGE območja) in 3) potrebna je gradnja vlak (54,16% GGE območja).
Ključne besede: talne ovire, prevoznost terena, vlačilec, grobost terena
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 3738; Prenosov: 728
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh