2.
Ocena grobosti terena za spravilo lesa z vlačilci hlodov z vitlomAndreja Đuka,
Dinko Vusić,
Tomislav Poršinsky, 2017, izvirni znanstveni članek
Povzetek: Ta članek podaja analizo talnih ovir v Zalesini, eni od gozdnogospodarskih enot (GGU) prebiralnih gozdov v hribovito-goratem predelu Hrvaške, kot del opisa terena in klasifikacije, potrebnih za načrtovanje gozdnih del. V predelu visokega krasa je grobost terena izražena z naklonom, različnimi smermi njegove oblikovitosti in s talnimi ovirami, saj je stanje tal zaradi skeletoidne zgradbe manj pomembno za mobilnost vozil. Podatki, ki so na Hrvaškem na razpolago (pedološki zemljevidi, uradni gozdnogospodarski načrti) in se tičejo talnih ovir (kamnitost/skalnatost, druge ovire pa niso omenjene), so še vedno podani kot delež na področje in kot taki dejansko ne razlikujejo med seboj območij, neprimernih za različna gozdarska vozila. Glede na smernice iz literature so bile talne ovire zabeležene na 319 vzorčnih ploskvah, velikih 10 % 10 m na razdalji 100 m. Na vsaki vzorčni ploskvi sta bili izmerjeni višina in pogostost talnih ovir, ki so bile glede na pogostost razdeljene v štiri skupine: 1) posamezne, 2) redke, 3) zmerno pogoste in 4) pogoste; glede na višino so bili določeni štirje višinski razredi: 1) H20 (10-30 cm), 2) H40 (31-50 cm), 3) H60 (51-70 cm) in 4) H80 (> 71 cm). Na osnovi analize deleža skupin talnih ovir, kotov zmožnosti manevriranja in polmera manevrskega prostora vlačilca, ki opisujejo značilnosti njegove mobilnosti, so bile določene tri nove kategorije grobosti terena: 1) les je mogoče vleči preko talnih ovir (20,14% GGE območja), 2) lesa je mogoče vleči, če obidemo ovire (24,54% GGE območja) in 3) potrebna je gradnja vlak (54,16% GGE območja).
Ključne besede: talne ovire, prevoznost terena, vlačilec, grobost terena
Objavljeno v DiRROS: 23.02.2017; Ogledov: 3738; Prenosov: 728
Celotno besedilo (4,48 MB)
