1. |
2. Vpliv oljčnih tropin na tla in odpadne vode : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Maja Podgornik, Milena Bučar-Miklavčič, Gašper Kozlovič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Miha Ocvirk, Iztok Jože Košir, Marina Pintar, Rok Turniški, Urša Pečan, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: S projektom CRP V4-2216 Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL) smo želeli ovrednotiti neposredni učinek, ki ga imata čas in način uporabe oljčnih tropin, pridelanih v slovenskih oljarnah, na stanje tal, talno vodo, prehrano rastlin. Na območju slovenske Istre v oljčniku sorte ˈItranaˈ na lokaciji Marezige je bil zasnovan poljski poskus za ovrednotenje vpliva uporabe oljčnih tropin na okolje. Poskus je vključeval pet obravnav: kontrola ─ brez dodatka tropin – zatravljeno – obravnava 1; oljčne tropine, dodane na površino tal spomladi – obravnava 2; oljčne tropine, dodane in zadelane v tla spomladi – obravnava 3; oljčne tropine dodane na površino tal jeseni – obravnava 4; oljčne tropine dodane in vdelane v tla jeseni * – obravnava 5.
Ključne besede: oljke, oljčniki, oljčne tropine, tla, onesnaženje tal, odpadne vode
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2026; Ogledov: 206; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (7,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv talnega gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na prehranjenost, rast in razvoj : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Jakob Fantinič, Rok Babič, Katja Fičur, Nina Šiškovič, Iztok Jože Košir, Gašper Kozlovič, Saša Volk, Milena Bučar-Miklavčič, Maja Podgornik, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V literaturi je malo podatkov o primerjalnih učinkih enake uporabe dušika z različnimi gnojili na rast in pridelek. Za oceno učinkov različnih dušikovih gnojil (mineralno gnojilo (MG), organsko-mineralno gnojilo (OMG) in organsko gnojilo – kozji gnoj, vdelan v tla (OG)) na rast, cvetenje in razvoj plodov oljk v zmernem sredozemskem podnebju je bil v oljčnem nasadu sorte ‘Maurino’ izveden petletni poljski poskus. Rezultati so pokazali, da nizka vsebnost fosforja in kalija v OMG v primerjavi z MG ni pomembno vplivala na rast in pridelek oljk, saj med oljkami, gnojenimi z enim ali drugim gnojilom, ni bilo bistvenih razlik. Vnos kozjega gnoja v tla brez dodatka drugih gnojil je povzročil manjše število plodov in manjšo rast oljk v primerjavi z drugimi gnojili, vendar so bili pridelki v vseh letih bolj enakomerni. Zato bi lahko kozji gnoj, vdelan v tla, predstavljal alternativo konvencionalnim metodam gnojenja v regijah z zmernim sredozemskim podnebjem. Primerjalna analiza laboratorijskih in NIR-meritev za oceno vsebnosti hranil v oljčnih listih je pokazala najboljše ujemanje pri dušiku (R² = 0,78), kar potrjuje potencial NIR-metode za hitro in stroškovno učinkovito spremljanje prehranjenosti oljk.
Ključne besede: oljke, oljčniki, gnojenje, gnojila, organska gnojila, mineralna gnojila, rast oljk, prehranjenost oljk
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 132
Celotno besedilo (5,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Skladiščenje oljčnih tropin : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Maja Podgornik, Gašper Kozlovič, Jakob Fantinič, Rok Babič, Milena Bučar-Miklavčič, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji, kjer oljkarski sektor zaznamujejo majhna posestna struktura, razdrobljenost kmetijskih površin, omejeni investicijski viri in pomanjkanje ustrezne tehnične infrastrukture za nadaljnjo predelavo oljčnih tropin, je bila neposredna uporaba oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih prepoznana kot tehnološko preprost in ekonomsko upravičen način ravnanja z ostanki predelave oljk. V podporo neposredni uporabi (neposreden nanos) oljčnih tropin na kmetijskih zemljiščih je vlada januarja 2022 sprejela Uredbo o uporabi oljčnih tropin in rastlinske vode za gnojenje (Uradni list RS, št.10/22), ki dovoljuje uporabo tropin in rastlinske vode kot gnojilo samo v omejenem časovnem okviru ─ v povprečju največ sedem dni od njihovega nastanka. Če se oljčne tropine v predpisanem času ne uporabijo na kmetijski površini, se po veljavnih predpisih (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 184/15) ponovno obravnavajo kot odpadek. V praksi pa je zaradi pogostih padavin, neugodnih vremenskih razmer ter razmočenih in spolzkih terenov pravočasna uporaba velikokrat onemogočena, kar postavlja oljarja pred nove finančne in okoljske izzive. Zato je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) novembra 2022 podprlo raziskovalni projekt CRP V4-2216 – Ohranjanje in izboljšanje proizvodnega potenciala tal za trajnostno pridelavo oljk (GO-TO S-OIL), v okviru katerega smo v delovnem sklopu 4 raziskovali vpliv skladiščenja na oljčne tropine in možnosti njihove uporabe tudi po daljšem obdobju shranjevanja.
Ključne besede: oljkarski sektor, oljčne tropine, kmetijstvo, vsebnost spojin, uporaba tropin
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2026; Ogledov: 177; Prenosov: 175
Celotno besedilo (6,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv oljčnih tropin na mikrobno združbo tal : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Rok Babič, Jakob Fantinič, Felipe Bastida, Maja Podgornik, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru projekta Go-ToS-Oil smo proučevali vpliv uporabe oljčnih tropin na sestavo mikrobne združbe in aktivnost talnih encimov v oljčniku sorte ‘Itrana’. Nanos tropin smo izvedli v različnih časovnih obdobjih, in sicer »1 teden«, »1 mesec«, »6 mesecev« in »1 leto« pred vzorčenjem, nato pa ugotavljali razlike v sestavi mikrobne združbe z uporabo analize metilnih estrov maščobnih kislin (FAMEs) ter sekvenciranjem regij 16S rRNA in ITS2. Analizirali smo tudi encimsko aktivnost ključnih talnih encimov: ureaze, alkalne fosfataze ter ß-glukozidaze, povezanih s kroženjem dušika, fosforja in ogljika. Dobljeni rezultati kažejo spremembe v sestavi mikrobne združbe in aktivnosti talnih encimov po nanosu mokrih oljčnih tropin. V zgodnjih fazah po uporabi smo opazili visoke vrednosti bakterijske biomase ob hkratni inhibiciji gliv, medtem ko se v poznejših fazah raznolikost in delež gliv nekoliko povečata. Nanos tropin je povzročil zmanjšanje vrstne bogatosti in prestrukturiranje mikrobne združbe. Ugotovitve glede vsebnosti talnih encimov kažejo, da uporaba tropin pomembno vpliva na mikrobno aktivnost.
Ključne besede: oljke, oljčne tropine, oljčniki, mikrobna združba, mikrobi, mikrobna aktivnost
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2026; Ogledov: 179; Prenosov: 121
Celotno besedilo (4,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Monitoring vodne bilance tal pri različnih načinih obdelave tal : poročilo o ciljnoraziskovalnem projektu CRP V4-2216Urša Pečan, Jakob Fantinič, Gašper Kozlovič, Katja Fičur, Rok Babič, Saša Volk, Miha Ocvirk, Iztok Jože Košir, Rok Turniški, Matic Noč, Vesna Zupanc, Jure Ferlin, Luka Žvokelj, Matjaž Pirnat, Maja Podgornik, 2026, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru projekta Go-ToS-Oil smo proučevali vpliv različnih načinov obdelave tal (negovane ozelenjene ledine in obdelane ledine) na fizikalne lastnosti tal ter dinamiko vode v treh oljčnikih (Bošamarin, Marezige, Truške) v obdobju 2023–2025. Dvakrat letno (pozimi in poleti) smo vzorčili tla za določitev gostote tal, vsebnosti vode pri pF 2,0 in pF 4,2 ter hidravlične prevodnosti, hkrati pa so merilniki kontinuirano spremljali vlažnost tal na globinah 25 in 40 cm. Izvajali smo tudi analize vsebnosti hranil in biofenolov v listih.
Ključne besede: obdelava tal, oljčniki, analize, obdelovalne prakse, podnebje
Objavljeno v DiRROS: 24.03.2026; Ogledov: 205; Prenosov: 185
Celotno besedilo (8,24 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. Analysis of olive tree flowering behavior based on thermal requirements : a case study from the Northern Mediterranean regionMaja Podgornik, Jakob Fantinič, Tjaša Pogačar, Vesna Zupanc, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: In recent years, early olive fruit drop has been observed in the northern Mediterranean regions, causing significant economic losses, although the exact cause remains unknown. Recent studies have identified several possible causes; however, our understanding of how olive trees respond to these environmental stresses remains limited. This study includes an analysis of selected meteorological and flowering data for Olea europaea L. “Istrska belica” to evaluate the use of a chilling and forcing model for a better understanding of flowering time dynamics under a changing climate. The flowering process is influenced by high diurnal temperature ranges (DTRs) during the pre-flowering period, resulting in earlier flowering. Despite annual fluctuations due to various climatic factors, an increase in DTRs has been observed in recent decades, although the mechanisms by which olive trees respond to high DTRs remain unclear. The chilling requirements are still well met in the region (1500 ± 250 chilling units), although their total has declined over the years. According to the Chilling Hours Model, chilling units—referred to as chilling hours—represent the number of hours with temperatures between 0 and 7.2 °C, accumulated throughout the winter season. Growing degree hours (GDHs) are strongly correlated with the onset of flowering. These results suggest that global warming is already affecting the synchrony between olive tree phenology and environmental conditions in the northern Mediterranean and may be one of the reason for the green drop.
Ključne besede: olive, Olea europaea L, phenology, chilling hours, diurnal temperature range, climate change
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2025; Ogledov: 873; Prenosov: 684
Celotno besedilo (2,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Poročilo 2024 o izvajanju letnega programa dela javnih služb v oljkarstvuMaja Podgornik, Viljanka Vesel, Dunja Bandelj, Erika Bešter, Teja Hladnik, Jakob Fantinič, Katja Fičur, Gašper Kozlovič, Vasilij Valenčič, Saša Volk, Nina Šiškovič, Milena Bučar-Miklavčič, 2025, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V okviru javne službe za izvajanje strokovnih nalog v oljkarstvu, so bile v letu 2024 izvedene naloge: selekcija, introdukcija, razmnoževanje sadilnega material, ugotavljanje ustreznih tehnologije za pridelavo oljk ter ugotavljanje vrednosti oljk za predelavo. V poročilu so zbrani podatki o vstopu v rodnost, rodnosti in indeksu alternance za 33 sort, genotipov oziroma akcesij v kolekcijsko-introdukcijskem nasadu Purissima. Predstavljeni so tudi rezultati genotipizacije izbranih sort ter agronomskega vrednotenja in fenofaze različnih sort, ki so zasajene v introdukcijsko-kolekcijskem nasadu Purissima in Šempeter in Višnjevik. V poročilu so zbrani podatki tehnoloških poskusov pridelave (spremljanje prehranjenosti oljčnih nasadov, spremljanje sušnega stresa, spremljanje napadenosti z oljčnim moljem in poškodb zaradi abiotskih dejavnikov, vpliv foliarnega gnojenja na cvetenje, rodnost in oljevitost, vpliv različnih načinov rezi na rodnost in oljevitost) in predelave (ugotavljanje mikrobiološke neoporečnosti, proučevanje vpliva tehnologije predelave na vsebnost olja) ter parametrov, ki karakterizirajo posamezna sortna olja ter parametri kakovosti oljčnega olja letnika 2024. Ključne besede: oljkarstvo, oljka, oljčno olje, tehnologija pridelave, ocena letnika, introdukcija, selekcija, javne službe v oljkarstvu
Ključne besede: sadilni material, oljčno olje, kvaliteta, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2025; Ogledov: 696; Prenosov: 485
Celotno besedilo (15,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
