Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "author" (Pi��kur Mitja) .

191 - 200 / 286
First pagePrevious page16171819202122232425Next pageLast page
191.
192.
Fenološke faze dreves na ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji
Urša Vilhar, Mitja Skudnik, Primož Simončič, 2013, original scientific article

Abstract: Preučevanje razvojnih faz gozdnega drevja v dolgem časovnem nizu je vse pomembnejše orodje za ugotavljanje medsebojne odvisnosti vremenskih spremenljivk in z njimi povezanih bioloških odzivov. V naši raziskavi smo analizirali nastop fenofaz prvih listov in iglic ter splošnega rumenenja listja za listavce na 11 ploskvah intenzivnega monitoringa gozdnih ekosistemov v Sloveniji v letih od 2004 do 2011. Obravnavali smo fenofaze za dob (Quercus robur L.) na ploskvah Krakovski gozd in Murska šuma; bukev (Fagus sylvatica L.) na ploskvah Lontovž pod Kumom, Temenjak na Vinski gori, Borovec v Kočevski Reki, Fondek v Trnovskem gozdu, Gorica v Loškem Potoku; smreko (Picea abies (L.) Karst.) na ploskvah Kladje na Pohorju in Krucmanove Konte na Pokljuki; rdeči bor (Pinus sylvestris L.) na ploskvi Brdo pri Kranju; črni bor (Pinus nigra Arnold) na ploskvi Gropajski Bori pri Sežani. V povprečju je fenofaza prvih iglic (BGS) smreke nastopila na 166 julijanski dan. Za rdeči bor je BGS nastopila na 128 julijanski dan, za črni bor pa 149. julijanski dan. Fenofaza prvih listov (BGS) je za bukev v povprečju nastopila na 128, za dob pa 117. julijanski dan. Splošno rumenenje listov (EGS) za bukevje v povprečju nastopilo na 297, za dob pa 308. julijanski dan. Dolžina vegetacijskega obdobja (LGS) doba je bila v povprečju 75 dni daljša kot za bukev. Ugotavljamo, da se je v obdobju od leta 2004 do 2011 nakazoval zgodnejši nastop fenofaze prvih iglic (BGS) smreke, rdečega bora ter črnega bora na vseh obravnavanih ploskvah. Zgodnejši nastop prvih listov (BGS) bukve in doba smo zaznali le na posameznih ploskvah, ne pa vseh. Kasnejši nastop splošnega rumenenja listov (EGS) za bukev smo zaznali le na dveh ploskvah (Borovec in Gorica), za dob pa smo ugotovili kasnejše pojavljanje EGS le na ploskvi Murska Šuma. Značilna je velika variabilnost dolžine vegetacijskega obdobja (LGS) za bukev in dob po letih. Daljšanje LGS za bukev je statistično značilno za tri ploskve (Fondek, Borovec in Gorica), za dob pa spremembe LGS v opazovanem obdobju niso bile statistično značilne.
Keywords: gozdovi, fenologija, monitoring, gozdni ekosistemi, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4673; Downloads: 2313
.pdf Full text (917,15 KB)

193.
194.
Pretvorbeni faktorji za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu za Slovenijo
Mitja Piškur, 2009, original scientific article

Abstract: Nacionalni podatki o zunanji trgovini z okroglim lesom so pomembni z vidika mednarodnega poročanja in so sestavni del analiz tokov lesa. Namena raziskave sta izračun objektivnih nacionalnih pretvorbenih faktorjev za preračun podatkov o masi v podatke o neto volumnu (neto m3) in oblikovanje predloga enotnih faktorjev za glavne drevesne vrste. Kot osnovne podatke smo uporabili uradne podatke SURS za leta 2003-2006. Izračunani enotni pretvorbeni faktorji za najbolj zastopane drevesne vrste so: 0,77 t/m3 za smreko in jelko; 0,98 t/m3 za bukev in 1,12 t/m3 za hrast. Mednarodni pretvorbeni faktorji (FAO) so za Slovenijo prenizki in dajejo previsoke uradne podatke o zunanji trgovini. Metoda izračuna pretvorbenih faktorjev za zunanjetrgovinske podatke o okroglem lesu je univerzalna in ponovljiva. Predlagamo periodično preverjanje pretvorbenih faktorjev.
Keywords: pretvorbeni faktorji, okrogli les, statistika, zunanja trgovina, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4254; Downloads: 1914
.pdf Full text (732,54 KB)

195.
Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji
Nike Krajnc, Mitja Piškur, 2006, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je preučiti tokove in rabe okroglega lesa in lesnih ostankov vSloveniji za referenčno leto 2004. Izdelan je bil model, na podlagi katerega smo napravili dve bilanci okroglega lesa in bilanco lesnih ostankov v Sloveniji. Opravljen je bil pregled razpoložljivih virov podatkov, ocenjena kakovost in podan predlog izboljšav spremljanja. Rezultati raziskave kažejo, da bilanca okroglega lesa v primeru uporabe uradnih podatkov o poseku izkazujeprimanjkljaj v višini 536.000 m3. Rezultati modelne bilance okroglegalesa izkazujejo pozitiven rezultat. V bilanci lesnih ostankov ostaja po namenu evidentirane rabe nerazvrščenih 297.000 ton lesnih ostankov. Viri podatkov in njihova kakovost omogočata pogojno uporabo in sta potrebna izboljšav. Pregled nad tokovi in realnimi podatki o posameznih rabah lesa je pripomoček pri strateških odločitvah na sektorskem, regionalnem in državnem nivoju.
Keywords: okrogel les, bilanca okroglega lesa, lesni ostanki, bilanca lesnih ostankov, MFA, analiza tokov okroglega lesa, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4136; Downloads: 1890
.pdf Full text (4,90 MB)

196.
Vegetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji
Mitja Zupančič, 2003, review article

Abstract: Predstavljen je časovni razvoj raziskovanja in predvsem kartiranja vegetacije Slovenije v razdobju od konca dvajsetih do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Izjemno veliko vegetacijskih raziskav in kartiranja je bilo opravljenih v petdesetih do osemdesetih letih prejšnjega stoletja zlasti na področju gozdne vegetacije.
Keywords: vegetacija, fitocenologija, kartiranje, vegetacijske karte, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4186; Downloads: 1903
.pdf Full text (193,96 KB)

197.
Wood species of the Central African republic : ash and silica content
Niko Torelli, Mitja Piškur, Vesna Tišler, 2003, original scientific article

Abstract: Izmerjena je bila vsebnost pepela in silicijevega dioksida za 28 tropskih afriških listavcev in ene enokaličnice (Dracaena mannii). Vsebnost pepela je močno variirala. Večina zabeleženih vrednosti se je gibala med 0,3-1,4 %. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri Desplatsia floribunda (4,54 %) in najnižja pri Pachyleasma tessmannii (0,07 %). Pri večini vrst je bil SiO2 določen le v sledeh (manj kot 0,01 %). Njegova vsebnost nad 0,1 % je bila izmerjena le pri Gambea beguei (0,128 %) in Manilkara fouilloyana (0,138 %).
Keywords: centralnoafriške lesne vrste, vsebnost pepela, vsebnost silikatov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4039; Downloads: 1871
.pdf Full text (166,89 KB)

198.
Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimov
Gregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, original scientific article

Abstract: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Keywords: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4298; Downloads: 2025
.pdf Full text (720,64 KB)

199.
200.
Search done in 0.4 sec.
Back to top