1. Mesenteric ischemia after capecitabine treatment in rectal cancer and resultant short bowel syndrome is not an absolute contraindication for radical oncological treatmentAna Perpar, Erik Brecelj, Nada Rotovnik-Kozjek, Franc Anderluh, Irena Oblak, Marija Skoblar Vidmar, Vaneja Velenik, 2015, kratki znanstveni prispevek Povzetek: Thrombotic events, arterial or venous in origin, still remain a source of substantial morbidity and mortality in cancer patients. The propensity for their development in oncology patients is partially a consequence of the disease itself and partially a result of our attempts to treat it. One of the rarest and deadliest thromboembolic complications is arterial mesenteric ischemia. The high mortality rate is caused by its rarity and by its non-specific clinical presentation, both of which make early diagnosis and treatment difficult. Hence, most diagnoses and treatments occur late in the course of the disease. The issue survivors of arterial mesenteric ischemia may face is short bowel syndrome, which has become a chronic condition after the introduction of parenteral nutrition at home. We present a 73-year-old rectal cancer patient who developed acute arterial mesenteric thrombosis at the beginning of the pre-operative radiochemotherapy. Almost the entire length of his small intestine, except for the proximal 50 cm of it, and the ascending colon had to be resected. After multiorgan failure his condition improved, and he was able to successfully complete radical treatment (preoperative radiotherapy and surgery) for the rectal carcinoma, despite developing short bowel syndrome (SBS) and being dependent upon home-based parenteral nutrition to fully cover his nutritional needs. Mesenteric ischemia and resultant short bowel syndrome are not absolute contraindications for radical oncological treatment since such patients can still achieve long-term remission.
Ključne besede: acute mesenteric ischemia, capecitabine, multiorgan failure, rectal cancer, short bowel syndrome
Objavljeno v DiRROS: 23.04.2024; Ogledov: 37; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (557,53 KB) |
2. Obsevanje ginekoloških tumorjevBarbara Šegedin, Helena Barbara Zobec Logar, Manja Šešek, Ana Perpar, Blaž Grošelj, Miha Oražem, 2023, strokovna monografija Ključne besede: teleterapija, brahiterapija, prehrana, kemoterapija, stranski učinki
Objavljeno v DiRROS: 22.11.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Kazalniki kakovosti v radioterapijiAna Perpar, Barbara Šegedin, 2023, pregledni znanstveni članek Povzetek: Zagotovitev kakovosti v zdravstvu postaja pomembnejša dejavnost plačnikov in ponudnikov zdravstvenih storitev, prav tako mednarodne organizacije uspešno akreditacijo pogojujejo z izvajanjem programov nadzora kakovosti. Za analizo pomanjkljivosti v zagotavljanju storitev se uporabljajo kazalniki kakovosti, ki analizirajo strukture, procese in izide v zdravstvenem sistemu in s tem omogočijo načrtovanje in izvedbo izboljšav zdravstvenih storitev. V radioterapiji je tradicija nadzora kakovosti, ki se razvija vzporedno s tehnološkimi in metodološkimi spremembami na tem področju. Pri analizi izidov zdravljenja, ki so najbolj poveden kazalnik kakovosti onkoloških zdravstvenih storitev, se velikokrat srečujemo z nezanesljivostjo podatkov oz. zapletenim dostopom do njih, kar zmanjšuje ažurnost in verodostojnost rezultatov.
Ključne besede: zdravstveni sistem, zdravstvene storitve, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 81
Celotno besedilo (141,06 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Zdravljenje posledic obsevanja male medenice s hiperbaričnim kisikomBarbara Šegedin, Ana Perpar, Primož Petrič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obsevanje predstavlja pomemben del zdravljenja tumorjev male medenice. Pozne posledice se lahko razvijejo od nekaj mesecev pa do več let po končanem zdravljenju in se vhudi obliki (3. ali 4. stopnje po lestvici RTOG) pojavijo pri 5 do 15 % obsevanih bolnikov. Poleg ostalih invazivnih in neinvazivnih metod se v zadnjih letih pri zdravljenju poznih zapletov obsevanja uporablja tudi zdravljenje s hiperbaričnim kisikom. Uspešnost tovrstnega zdravljenja je bila dokaza nanajprej za zdravljenje osteonekroze čeljustnice, v zadnjih letihpa so študije potrdile tudi uspešnost zdravljenja poobsevalnega cistitisa in proktitisa s hiperbaričnim kisikom. Zdravljenje s hiperbaričnim kisikom zmanjša verjetnost nastanka posledic, zmanjša že razvite simptome in znake ter pomembno izboljša kakovost življenja. V zadnjih šestih letih se je le 7 bolnikov Onkološkega inštituta Ljubljana zdravilo s hiperbaričnim kisikom zaradi poobsevalnih poškodb, ki so nastale zaradi obsevanja medenice, čeprav bi tovrstno zdravljenje letno potrebovalo 40 do 50 bolnikov.
Ključne besede: obsevanje, onkologija, posledice, hiperbarični kisik
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3012; Prenosov: 885
Celotno besedilo (360,14 KB) |
8. Rezultati zdravljenja bolnikov s karcinomom požiralnika[,] zdravljenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana v letih 2006-2010Franc Anderluh, Ana Perpar, Vaneja Velenik, Irena Oblak, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Karcinom požiralnika je relativno redka bolezen s slabo prognozo. Namen naše retrospektivne raziskave je bil oceniti različne načine in rezultate zdravljenja bolnikov z rakom požiralnika, ki so bili v obdobju od leta 2006 do 2010 obravnavani na Onkološkem inštitutu v Ljubljani (OIL). V raziskavo je bilo vključenih 151 bolnikov, od katerih jih je bilo 74 zdravljenih paliativno in 75 radikalno. Pri dveh bolnikih je bilo načrtovano radikalno zdravljenje, vendar sta zaradi zapletov s hitrim poslabšenjem splošnega stanja prejela le podporno zdravljenje. Petletno celokupno preživetje (CP) je za vse bolnike znašalo 9.5%, za zdravljene paliativno 0% in zdravljene radikalno 18.7%. Ustrezne vrednosti za petletno preživetje brez progresa bolezni (PBP) so bile za vse bolnike 22.4% in za zdravljene radikalno 29.6%. V skupini radikalno zdravljenih bolnikov je bila opravljena tudi primerjava preživetij med skupino 50 bolnikov, ki so bili zdravljeni samo z obsevanjem z ali brez sočasne kemoterapije in skupino 25 bolnikov, ki so bili pred ali po radio- in/ali kemoterapiji tudi operirani. Med podskupinama statistično pomembne razlike v CP (p=0.42) in v PBP (p=0.31) ni bilo. Rezultati zdravljenja teh bolnikov so v Sloveniji slabi, vendar ne odstopajo bistveno od prav tako slabih rezultatov iz raziskave EUROCARE-5. Odgovor na vprašanje ali bomo pri zdravljenju raka požiralnika z dosledno uporabo trimodalnega zdravljenja (pri izbranih bolnikih) in morebitno uporabo novih kemoterapevtskih shem dosegli kakršenkoli napredek, bodo lahko dale samo dobro načrtovane in izpeljane prospektivne raziskave .
Ključne besede: rak požiralnika, bolniki, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3086; Prenosov: 856
Celotno besedilo (1,29 MB) |
