Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Per��ak Nina) .

1 - 10 / 210
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Passive sampling with active carbon fibres in the determination of organic pollutants in groundwater
Brigita Jamnik, Nina Mali, Anja Koroša, Primož Auersperger

Povzetek: Legislation addressing the quality of groundwater and increasing concerns over public health calls for the development of analytical methods that can produce accurate and precise results at the ppt level. Passive sampling has been recognised as a helpful tool in identifying various organic pollutants in groundwater, even when their presence had not yet been identified through conventional groundwater quality monitoring. The article presents an analytical method involving a simple and cost-effective passive sampling device using Zorflex® activated carbon fibres (ACFs) for the qualitative monitoring of a broad range of organic pollutants in water in a single run. The applicability of the method developed was tested in three hydrogeological studies. In the first case, we present a non-targeted qualitative screening and a list of 892 different contaminants detected in the groundwater in Slovenia. In the second case, we discuss the presence and origin of organic compounds in the groundwater from a pilot area of the urban aquifer, Ljubljansko polje. The third case presents a comparison of results between passive and grab sampling. Passive sampling with ACFs confirmed the presence of a pollutant, even when it had not been previously detected through a quantitative method.
Ključne besede: GC-MS, organic pollutants, qualitative analysis, passive sampling, groundwater
DiRROS - Objavljeno: 03.03.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

2.
Emerging organic compounds in European groundwater
B. Lopez, A. Togola, M. E. van Vliet, L. Rosenqvist, Nina Mali, A. Kuczyńska, Anja Koroša, J. Grima-Olmedo, E. J. Crane, D. J. Lapworth, S. Y. Bunting

Povzetek: In Europe, emerging organic compounds (EOCs) in groundwater is a growing research area. Prioritisationfor monitoring EOCs in Europe was formalised in 2019 through the development of thefirst voluntarygroundwater watch list (GWWL). Despite this, groundwater occurrence data in the peer reviewedliterature for Europe has not been reviewed to date. Questions surrounding the effect, toxicity, move-ment in the subsurface and unsaturated zone make the process of regulating EOC use difficult. The aim inEurope is to develop a unified strategy for the classification, and prioritisation of EOCs to be monitored ingroundwater. This paper compiles evidence from the recent published studies from across Europe, since2012, when the last major literature global review of EOCs in groundwater took place. A total of 39studies were identified for review based on specific selection criteria (geography, publication date,sample size>10, inclusion of EOCs data). Data on specific compounds, and associated meta-data, arecompiled and reviewed. The two most frequently detected EOCs, carbamazepine and caffeine, occurredin groundwater at concentrations of up to 2.3 and 14.8mg/L, respectively.
Ključne besede: emerging organic chemicals, environmental exposure, groundwater contaminants, compounds of concern, groundwater hazards
DiRROS - Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 826; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
Pesticidi v vodonosniku Krško-Brežiškega polja
Janko Urbanc, Anja Koroša, Nina Mali

Povzetek: Onesnaženje podzemne vode s pesticidi je splošno razširjen problem, tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Glede na pretekle velike obremenitve podzemne vode s pesticidi, je bil namen predstavljene raziskave ugotoviti razširjenost pesticidov v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja v obdobju 2018 - 2019 in pri tem preveriti uporabnost metode vzorčenja vode s pasivnimi vzorčevalniki. Skupno smo odvzeli 21 vzorcev podzemne vode na enajstih lokacijah in po dva vzorca v rekah Sava in Krka. V vodi smo določili 15 različnih pesticidov in njihovih razgradnih produktov. V vzorcih podzemne vode sta bila največkrat določena atrazin in njegov razgradni produkt desetilatrazin. Sledijo pesticidi desetilterbutilazin, terbutilazin, metolaklor ter simazin. V površinski vodi smo zaznali atrazin, desetilatrazin, klortoluron, metolaklor in terbutilazin. S kvalitativno metodo vzorčenja s pasivnimi vzorčevalniki smo v podzemni in površinski vodi odvzeli skupno 24 vzorcev. Izločili smo 8 pesticidov, ki se pojavljajo v dveh serijah. Pogostnost pojavljanja posameznih pesticidov je po obeh metodah primerljiva. Pasivno vzorčenje vode se je izkazalo za primerno metodo identifikacije prisotnosti pesticidov. Največje obremenitve s pesticidi na Krško-Brežiškem polju prihajajo s kmetijskih površin. Podzemna voda je bolj obremenjena s pesticidi v osrednjem delu polja v smeri toka od zahoda proti vzhodu. Atrazin in desetilatrazin sta še vedno, kljub dvajsetletni prepovedi, najpogosteje in v najvišjih koncentracijah zaznana pesticida v podzemni vodi Krško-Brežiškega polja.
Ključne besede: podzemna voda, vodonosnik Krško-Brežiško polje, pesticidi
DiRROS - Objavljeno: 09.03.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (11,46 MB)

4.
5.
6.
Chemical and isotopic composition of CO2-rich magnesium- sodium-bicarbonate-sulphate-type mineral waters from volcanoclastic aquifer in Rogaška Slatina, Slovenia
Teodóra Szőcs, Andrej Lapanje, László Palcsu, Nina Rman

Povzetek: Bottled natural mineral waters from an andesitic aquifer in Slovenia are enriched in magnesium (1.1 g/l), sulphate (2.2 g/l) and dissolved inorganic carbon (204 g/l). We analysed major ions, trace elements, tritium activity, 14 C, d18 OH2O , d2 HH2O, d13 CDIC, gas composition and noble gases in six wells. In addition, 87 Sr/ /86 Sr, d34 SSO4 and d11 B were analysed here for the first time. Stable isotopes with d18 O = -11.97 to -10.30% and d2 H = -77.3 to -63.8 confirm meteoric origin. CO2 degassing is evident at three wells, causing the oxygen shift of about -1.3%. Tritium activity was detectable only in the shallowest well, where the freshwater component was dated to the 1960s. d13 CDIC in five waters is -1.78 to ? 1.33%, typical of carbonate dissolution. Radiocarbon is low, 1.03–5.16 pMC. Chemical correction with bicarbonate concentration and d13 C correction methods gave best mean residence times, slightly longer than previously published. Sulphate has d34 S 26.6–28.9% and d18 O 8.9–11.1% due to dissolution of evaporites in carbonate rocks. Boron at concentrations of 1.2–6.1 mg/l has two origins: d11 B = 11.3–16.4% from hydrothermal alteration and d11 B = 26.6–31.7% from carbonate dissolution. Strontium at concentrations of 0.5–22.0 mg/l has 87 Sr/ /86 Sr, indicating three sources: 0.7106 for Miocene clastic rocks, 0.7082 for Triassic carbonates and 0.7070 for Lower Oligocene andesitic rocks. CO 2 represents the majority of the dissolved ([ 98.84 vol%) and separated gas ([ 95.23 vol%). Methane is only found in two wells with a max. of 0.30 vol%. All waters show excess helium and 16–97% of mantlederived helium. Since all show subsurface degassing, the paleo-infiltration temperature could not be calculated.
Ključne besede: natural tracers, carbon, sulphur, strontium and boron isotopes, noble gases
DiRROS - Objavljeno: 24.03.2022; Ogledov: 112; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

7.
Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst v Sloveniji na osnovi ekoloških regij
Lado Kutnar, Mitja Zupančič, Dušan Robič, Nina Zupančič, Sašo Žitnik, Tone Kralj, Irena Tavčar, Mojca Dolinar, Ciril Zrnec, Hojka Kraigher, 2002

Povzetek: Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu, ki je bil sprejet junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reprodukcijskem materialu, zahteva določitev provenienčnih območij za pridobivanje in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. V prispevku je predstavljen predlog oblikovanja ekoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Meje ekoloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi lažjega določanja provenienčnih območij na terenu in lažjega nadzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospodarsko-ureditvenim in administrativnim mejam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog razmejitve 7 provenienčnih območij, razdeljenih na štiri višinske pasove.
Ključne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografska delitev, gozdni reprodukcijski material, uporaba, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 732; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

8.
Celostna obravnava geokemije trdnih anorganskih delcev v urbanem okolju
Martin Gaberšek, 2020

Povzetek: Biogeokemično kroženje elementov je v urbanih okoljih zaradi velikega števila prebivalcev in njihovih različnih dejavnosti precej drugačno kot v naravnih. Zaradi kompleksnosti urbanih okolij, je pri geokemičnih raziskavah treba uporabiti celosten pristop. To pomeni, da s kombinacijo različnih metod preučujemo vsebnosti in pojavljanje potencialno strupenih elementov (PSE) v več urbanih materialih. V okviru doktorske disertacije smo na urbanem območju Maribora raziskovali tla, podstrešni, stanovanjski in cestni prah ter trdne delce nakopičene v snegu in delce v zraku. Opredelili smo lastnosti obravnavanih materialov in geokemične značilnosti Maribora ter vpeljali analizo trdnih delcev v zraku s SEM/EDS. Prevladujoč mineral v tleh je kremen (geogen vpliv), v cestnem prahu dolomit (zimsko posipanje cest) in v podstrešnem prahu sadra, ki je najverjetneje sekundarnega nastanka. Analiza vsebnosti 65 elementov v tleh in vseh treh tipih prahov je pokazala, da se ti materiali po kemični sestavi medsebojno močno razlikujejo. Prevladujoč antropogen izvor smo v vseh materialih, z izjemo stanovanjskega prahu, pripisali Cd, Cu, Pb, Sb, Sn in Zn. Dodatno so v posameznih materialih pretežno antropogenega izvora še nekateri drugi PSE. Na dveh industrijskih območjih (Melje in Tezno) so vsebnosti PSE običajno najvišje, zato predvidevamo, da so večinoma posledica pretekle in sedanje kovinske industrije. V primerjavi s tlemi, so vsebnosti PSE višje v prahovih, kar je deloma posledica razlik v njihovem nastanku in v fizikalno-kemičnih lastnostih, vpliva antropogenih virov ter različnega zadrževalnega časa materialov. Podstrešni prah odraža zgodovinske vplive, cestni prah predvsem današnje vplive industrije in prometa ter stanovanjski prah vplive znotraj stanovanj. Z analizo prahov in delcev v snegu ter zraku s SEM/EDS smo ugotovili, da izmed delcev s PSE v vseh materialih prevladujejo oglati Fe-oksidi. Samo na industrijskem območju Melje se pojavljajo Cu-Zn ostružki, ki najverjetneje izvirajo iz livarne in Fe-Cr (Cu, Mn, Ni) ostružki, najverjetneje iz tovarne kovinskega pohištva ter livarne. Za Tezno so značilni predvsem visoki deleži Fe-oksidov in kroglastih Fe-oksidov, pogosto z nizkimi vsebnostmi Mn in drugih PSE. Glede na rezultate, kemična sestava stanovanjskega prahu odraža predvsem vire znotraj stanovanj in manj zunanje vplive. Izmed notranjih virov smo najbolj jasno prepoznali uporabo vžigalnikov v stanovanjih v katerih stanovalci kadijo, kar se odraža v visokih vsebnostih Ce, Fe in La ter pojavljanju Fe-Ce-La-O kroglic. Biodostopni deleži (BAF) PSE se močno razlikujejo med različnimi elementi, vzorci in materiali. V tleh, cestnem in podstrešnem prahu so večinoma večji v želodčni fazi kot v želodčno-črevesni. Za stanovanjski prah velja obratno. Med najbolj biodostopnimi PSE v želodčni fazi so Cd, Cu, Pb in Zn, katerih povprečni BAF je pogosto nad 40 %, ter v želodčno-črevesni As, Cd, Cu in Ni.
Ključne besede: urbana geokemija, trdni delci, potencialno strupeni elementi, biodostopnost, tla, podstrešni prah, stanovanjski prah, cestni prah, SEM/EDS
DiRROS - Objavljeno: 03.03.2022; Ogledov: 139; Prenosov: 44
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

9.
Presejanje na okužbo z virusom hepatitisa B in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B
Tanja Čufer, Tanja Južnič Šetina, Boštjan Šeruga, Nina Turnšek, Brigita Gregorič, Mojca Matičič, 2011

Povzetek: Septembra 2010 so bile v Zdravniškem vestniku objavljene slovenske nacionalne usmeritve za preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri bolnikih, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje. Te smernice temeljijo na usmeritvi dveh mednarodnih združenj za preučevanje bolezni jeter, evropskega EASL in ameriškega AASLD in predlagajo presejanje na okužbo z virusom hepatitis B (HBV) pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno imunosupresivno zdravljenje, med katere spada tudi sistemsko zdravljenje raka. Če se pri teh bolnikih ugotovi latentna okužba, se priporoča uvedba protivirusne učinkovine. Protivirusno zdravljenje po podatkih posameznih raziskav in metaanalize 11 raziskav zmanjša tveganje za reaktivacijo hepatitisa B in umrljivost zaradi reaktivacije hepatitisa B, medtem ko značilnega vpliva na skupno umrljivost ni bilo zaznati. Skoraj istočasno je ameriško združenje za klinično onkologijo ASCO objavilo začasna klinična priporočila za presejanje in preprečevanje reaktivacije hepatitisa B pri rakavih bolnikih na citostatskem zdravljenju. V njih je priporočeno presejanje na okužbo s HBV samo pri rakavih bolnikih z velikim tveganjem za kronično okužbo s HBV ter pri vseh bolnikih, pri katerih je predvideno zdravljenje z močno imunosupresivnim sistemskim zdravljenjem, kot je visokodozna kemoterapija s presaditvijo matičnih krvotvornih celic ali zdravljenje limfomskih bolnikov z rituksimabom. Profilaktičnega zdravljenja z lamivudinom ta skupina ne priporoča pri vseh bolnikih z latentno okužbo, ampak svetuje individualni razmislek o zdravljenju, ki naj temelji na tehtanju koristi in slabosti zdravljenja z lamivudinom pri vsakem posameznem bolniku. Ti dve objavi in njuna ne povsem enoznačna priporočila postavljajo pred slovenske onkologe vprašanje o najprimernejši oskrbi bolnikov v trenutni vsakodnevni klinični praksi. Zato smo v okviru ozke skupine strokovnjakov internistične onkologije in infektologije novembra 2010 pripravili okroglo mizo, katere sklepe objavljamo v tem prispevku. Za jasne sklepe o tem, ali je smiselno presejanje na okužbo s HBV pri vseh rakavih bolnikih na sistemskem zdravljenju, ter o varnosti in učinkovitosti protivirusnega zdravljenja pri kroničnih nosilcih HBV potrebujemo dodatne podatke, pridobljene v okviru prospektivnih kliničnih raziskav. Tudi v Sloveniji bomo izvedli prospektivno klinično raziskavo, ki nam bo odgovorila na vprašanje o pojavnosti kroničnih nosilcev HBV med našimi bolniki z limfomi in solidnimi raki ter nam dala podatke o učinkovitosti in varnosti protivirusnega predčasnega zdravljenja oz. kemoprofilakse pri naših bolnikih. Samo na lastnih izsledkih, pridobljenih v okviru načrtovane prospektivne študije, in ob upoštevanju izsledkov dodatnih, že potekajočih mednarodnih kliničnih raziskav bo mogoče oblikovati jasna in dokončna priporočila o presejanju in preprečevanju reaktivacije hepatitisa B pri slovenskih bolnikih z rakom, ki se sistemsko zdravijo.
Ključne besede: diagnostika, zdravljenje, preventiva
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2243; Prenosov: 573
.pdf Celotno besedilo (223,74 KB)

10.
Imunoterapija in neželeni učinki na koži
Nina Turnšek, Marija Ivanović, 2018

Ključne besede: onkološko zdravljenje, imunoterapija, neželeni učinki, zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 1012; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (91,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh