Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Pajk Bojana) .

1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja raka
Bojana Pajk, 2007

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1449; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (252,62 KB)

2.
3.
4.
Hiperkalcemija pri bolniku z rakom
Erika Matos, Bojana Pajk, 2009

Povzetek: Hiperkalcemija je najpogostejša presnovna motnja, ki ogroža bolnika z rakom. Najpogostejša je pri solidnih rakih (rak pljuč, dojke), pogosta pa je tudi pri hematoloških malignomih (zlasti pri multiplem mielomu). Glavni vzrok hiperkalcemije zaradi rakave bolezni je povečana resorpcija kosti in nezadostno izločanje kalcija prek ledvic. Najpogostejši sta osteolitična in humoralna hiperkalcemija. Osteolitična je posledica večje kostne resorpcije, njeni mediatorji pa so različni citokini na mestu zasevka. Humoralna hiperkalcemija je posledica izločanja paratiroidnemu hormonu podobnega peptida (PTH-rP). Prvi znaki hiperkalcemije so žeja, poliurija, slabost, splošna utrujenost in zaprtje. Pri vrednosti serumskega kalcija nad 3,0 mmol/l se začnejo pojavljati znaki prizadetosti osrednjega živčevja, poveča se nevarnost za srčne aritmije, pri dalj časa trajajoči hiperkalcemiji lahko pride do okvare ledvic. Uspešno zdravljenje temelji na intenzivni hidraciji s fiziološko raztopino, vzpodbujanju izločanja kalcija z diuretiki po doseženi normovolemiji in zaviranju kostne resorpcije z bisfosfonati (zolendronatom, pamiodronatom ali ibandronatom). Vendar pa bomo hiperkalcemijo dolgotrajno uspešno obvladovali le, če bomo sočasno zdravili rakavo bolezen, ki je privedla do nje. Če zdravljenje maligne bolezni ni bilo uspešno, tudi zdravljenje hiperkalcemije ni smiselno.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1703; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (45,54 KB)

5.
Febrilna nevtropenija
Barbara Jezeršek Novaković, Bojana Pajk, 2009

Povzetek: Sistemsko zdravljenje solidnih in hematoloških rakov s citostatiki predstavlja tveganje za različne neželene učinke. Febrilna nevtropenija (FN) je eno od urgentnih stanj v onkologiji, ker lahko pride do zapletov, kot sta septični šok ali sindrom dihalne stiske. O FN govorimo, če pri bolniku z absolutnim številom nevtrofilnih granulocitov pod 0,5 x 109 /l enkrat izmerimo temperaturo nad 38,3 0C ali če ima temperaturo nad 38 0C več kot eno uro. Tveganje za okužbe narašča s stopnjo in trajanjem nevtropenije. Možnost okužbe je večja tudi ob uporabi perifernih in centralnih venskih kanalov, zdravljenju z nekaterimi biološkimi zdravili za zdravljenje raka, pri bolnikih, hospitaliziranih zaradi spremljajočih bolezni, in pri bolnikih z napredovalo rakavo boleznijo. V 80 % je izvor okužbe bolnikova lastna endogena flora. Po natančni anamnezi, kliničnem pregledu bolnika in odvzemu kužnin nevtropenične bolnike zdravimo izkustveno s širokospektralnimi baktericidnimi antibiotiki, usmerjenimi proti najverjetnejšim povzročiteljem okužbe. O načinu zdravljenja se odločimo, ko pretehtamo dejavnike tveganja, na podlagi katerih bolnike razdelimo v tri rizične skupine. Bolnike, pri katerih je pričakovano obdobje nevtropenije krajše od 7 dni, so brez vnetja ustne in drugih sluznic, driske, spremljajočih bolezni in so hemodinamsko stabilni, lahko ob skrbnem nadzoru zdravimo ambulantno, in sicer peroralno, dvotirno, s ciprofloksacinom in amoksicilinom/klavulansko kislino. Bolnike, pri katerih je pričakovano obdobje nevtropenije daljše od 7 dni in so hemodinamsko nestabilni ali pa imajo vnetje sluznic ali drisko, zdravimo v bolnišnici s parenteralnimi antibiotiki v monoterapiji (npr. cefalosporin tretje ali četrte generacije ali karbapenem) ali s kombinacijo antibiotikov, najpogosteje s kombinacijo cefalosporina tretje generacije in aminoglikozidnega antibiotika. Skrbno spremljamo bolnikovo stanje in izsledke kultur in v skladu s tem prilagajamo antibiotično zdravljenje. Če je pričakovano trajanje nevtropenije daljše kot 5 do 7 dni in je bolnik še vedno febrilen brez jasnega izvora okužbe, dodamo še protiglivično zdravilo. Trajanje zdravljenja prilagodimo glede na izoliranega povzročitelja, trajanje vročine in trajanje nevtropenije. Rastne dejavnike za granulocite pri že razviti febrilni nevtropeniji uporabljamo le izjemoma pri zelo ogroženih bolnikih. Preventivno pa jih uporabljamo pri bolnikih, ki so že utrpeli FN, da bi preprečili febrilno nevtropenijo ob naslednjih ciklih citostatskega zdravljenja, pri starejših bolnikih in pri bolnikih, pri katerih smo ocenili, da ob citostatskem zdravljenju obstaja več kot 20-odstotno tveganje za FN.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1538; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (116,40 KB)

6.
Hormonsko zdravljenje raka dojk - klinični primeri
Bojana Pajk, 2004

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1367; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (44,89 KB)

7.
Smernice za obravnavo bolnika s febrilno nevtropenijo
Barbara Jezeršek Novaković, Bojana Pajk, Katja Seme, 2002

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1513; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (78,33 KB)

8.
Kdaj me boste zdravili s Herceptinom?
Bojana Pajk, 2000

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1242; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (77,74 KB)

9.
10.
Febrilna stanja pri bolnikih z rakom
Bojana Pajk, 2001

DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1436; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (99,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh