51. |
52. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. |
54. Razvoj in karakterizacija mišjega modela za študije HPV-pozitivnega raka glave in vratuŽiva Modic, Maja Čemažar, Boštjan Markelc, Andrej Cör, Gregor Serša, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: miši, rak glave in vratu, gensko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2023; Ogledov: 356; Prenosov: 155
Celotno besedilo (361,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. |
56. Kombinirano zdravljenje solidnih tumorjev z intratumoralnim genskim elektroprenosom plazmidne DNA z zapisom za protitelesa anti-CTLA4 in obsevanjemSimona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Tanja Jesenko, Tim Božič, Paul Declerck, Liesl Jacobs, Maja Čemažar, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: solidni tumorji, elektroprenos genov, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 167
Celotno besedilo (484,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
57. Sproščanje dejavnikov imunogene celične smrti HMGB1 in ATP iz celičnih linij se povečuje s časom po obsevanjuUrša Kešar, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Katja Uršič Valentinuzzi, Maja Čemažar, Primož Strojan, Gregor Serša, 2023, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: miši, obsevanje, radioterapija
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 143
Celotno besedilo (432,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
58. Paliativno obsevanje zasevkov nedrobnoceličnega raka pljuč pred prvim zdravljenjem s kemoimunoterapijo – PRIMMTanja Žnidarič, Jasna But-Hadžić, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Bolniki z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP) in izraženostjo PD-L1 < 50 % slabše odgovorijo na zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk (ZIKT) kljub dodatku kemoterapije. Predklinične in klinične raziskave so pokazale sinergistično delovanje obsevanja in ZIKT. Ni znano katera doza, frakcionacija, časovna umestitev in izbira tarče bi bila najbolj optimalna za imunomodulacijo. Trenutno potekajo raziskave z ablativnim obsevanjem s SBRT tehniko. S PRIMM raziskavo pa želimo izboljšati odgovor na kombinirano sistemsko zdravljenje s paliativnim obsevanjem več metastatskih mest. V klinično nerandomizirano raziskavo faze II vključujemo bolnike s primarno razsejanim NDRP in izraženostjo PD-L1 < 50 %, ki bodo prejeli sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in ZIKT. Pred sistemskim zdravljenjem prejmejo paliativno obsevanje na 2-5 mest. Primarni cilj je izboljšanje preživetja brez bolezni za vsaj 3 mesece v primerjavi s historično kohorto. Od julija 2022 do marca 2023 smo v raziskavo vključili 14 od predvidenih 50 bolnikov v srednji starosti 66 let (razpon 56 do 75 let). Pri 64% bolnikov je bila histologija adenokarcinom. Vsi so zaključili obsevanje po protokolu, neželjeni učinki so bili blagi (dve bolnici Gl in G2). Zaradi poslabšanja splošnega stanja ena bolnica ni prejela sistemskega zdravljenja, pri dveh pa je bilo predčasno prekinjeno. Beležili smo 3 progrese (po 2m, 5m, 5m) in tri oligoprogrese primarnega tumorja. Pri eni bolnici je prišlo do G5 jetrne odpovedi po prvem krogu sistemskega zdravljenja. Vmesna analiza poteka raziskave PRIMM je pokazala dobro komplianco bolnikov v eksperimentalni roki zdravljenja, malo neželjenih učinkov in izboljšanje simptomov bolezni po obsevanju. Časovni potek zdravljenja ustreza protokolu. Zaradi G5 jetrne odpovedi po 1 krogu sistemskega zdravljenja je predvidena dodatna analiza in začasno zmanjšanje predvidenega obsevalnega volumna jeter.
Ključne besede: rak pljuč, obsevanje, paliativno zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 19.06.2023; Ogledov: 530; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
59. Dinamika dolžine telomerov v levkocitih po zdravljenju z obsevanjem pri raku dojkTanja Marinko, Sara Redenšek Trampuž, Ana Trstenjak, Vita Dolžan, Katarina Trebušak Podkrajšek, Katja Goričar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Obsevanje je del standardnega zdravljenja bolnic z rakom dojk. Odgovor na zdravljenje z obsevanjem je pri vsakem posamezniku drugačen in je odvisen tudi od genetskih dejavnikov. Eden od novejših genetskih označevalcev odgovora na obsevanje je dolžina telomerov. Telomeri ščitijo kromosome pred krajšanjem in vzdržujejo genomsko stabilnost. Rezultati naše raziskave kažejo, da se dinamika spreminjanja dolžine telomerov takoj po zdravljenju z obsevanjem in v šestih mesecih po obsevanju pri bolnicah z neinvazivnim rakom dojk spreminja in bi lahko služila kot biološki označevalec odgovora na obsevanje. Molekularni mehanizmi, povezani s tem procesom, ostajajo zaenkrat večinoma neraziskani.
Ključne besede: rak dojk, obsevanje, onkološko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
60. |
