Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ov��ari��ek Tanja) .

1 - 10 / 270
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dnevnik zdravljenja z zdravilom regorafenib
Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Neva Volk, Tanja Mesti, Marko Boc, Marija Ignjatović, Nežka Hribernik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, rak debelega črevesa in danke, gastrointestinalni tumorji
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 37; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
Kaj morate vedeti o zdravilu denosumab
Tanja Ovčariček, Erika Matos, Nataša Snoj Šarvari, Vojislav Didanovič, 2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: kemoterapija, kostni zasevki, denosumab
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2022; Ogledov: 36; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (323,99 KB)

3.
Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v Sloveniji
Maja Čemažar, Tanja Dolinšek, Maša Bošnjak, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Štimac, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 104; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (420,40 KB)

4.
Real-world experience with capmatinib in MET exon 14-mutated non-small cell lung cancer (RECAP) : a retrospective analysis from an early access program
Oliver Illini, Hannah Fabikan, Aurélie Swalduz, Anders Vikström, Dagmar Krenbek, Michael Schumacher, Elizabeth Dudnik, Michael Studnicka, Ronny Öhman, Robert Wurm, Tanja Čufer, Katja Mohorčič, Maximilian J Hochmair, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: Patients with non-small cell lung cancer (NSCLC) presenting with mesenchymal–epithelial transition (MET) exon 14 skipping mutation have an unfavorable prognosis with standard treatments. Capmatinib is a selective MET inhibitor, which showed promising efficacy in this patient population in early trials. Methods: We performed a retrospective, international, multicenter efficacy and safety analysis in patients with NSCLC treated with capmatinib in an early access program between March 2019 and December 2021. Results: Data from 81 patients with advanced MET exon 14 mutated NSCLC treated with capmatinib in first- or later-line therapy were analyzed. Median age was 77years (range, 48–91), 56% were women, 86% had stage IV disease, and 27% had brain metastases. For all patients, the objective response rate (ORR) to capmatinib was 58% (95% CI, 47–69), whereas it was 68% (95% CI, 50–82) in treatment-naïve and 50% (95% CI, 35–65) in pretreated patients. The median progression-free survival was 9.5months (95% CI, 4.7–14.3), whereas it was 10.6months (95% CI, 5.5–15.7) in first-line and 9.1months (95% CI, 3.1–15.1) in pretreated patients. After a median follow-up of 11.0months, the median overall survival was 18.2 months (95% CI, 13.2–23.1). In patients with measurable brain metastases (n=11), the intracranial ORR was 46% (95% CI, 17–77). Capmatinib showed a manageable safety profile. Grade⩾3 treatment-related adverse events included peripheral edema (13%), elevated creatinine (4%), and elevated liver enzymes (3%). Conclusion: In patients with MET exon 14 skipping mutation, capmatinib showed durable systemic and intracranial efficacy and a manageable safety profile. This analysis confirms previously reported phase II data in a real-world setting.
Ključne besede: non-small cell lung carcinoma -- drug therapy -- genetics, molecular targeted therapy, real-world data, capmatinib, targeted therapy
Objavljeno v DiRROS: 24.06.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (943,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Imunoterapija in obsevanje pri trojno negativnem raku dojk
Tanja Marinko, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: obsevanje, radioterapija, imunoterapija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 37; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (95,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.66 sek.
Na vrh