1. |
2. |
3. Oligometastatski rakIvica Ratoša, Karmen Stanič, Tanja Ovčariček, Ajra Šečerov Ermenc, Janka Čarman, Blaž Grošelj, Staša Jelerčič, Peter Korošec, Manja Šešek, Marko Kokalj, Gaber Plavc, Miha Oražem, Helena Barbara Zobec Logar, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Oligometastatska bolezen (OMB) predstavlja vmesno stanje med lokalno napredovalo boleznijo in obsežnejšo metastatsko boleznijo. Zaenkrat ne poznamo specifičnih biomarkerjev, ki bi nam pomagali opredeliti bolnike z majhnim bremenom bolezni, zato diagnoza OMB temelji na slikovni diagnostiki. V zadnjih letih narašča zanimanje za optimizacijo zdravljenja OMB predvsem zaradi obetavnih rezultatov dodatka lokalnega k obstoječemu sistemskemu zdravljenju. S takšnim načinom zdravljenja se je prvič pokazala možnost doseganja dolgotrajnih zazdravitev ali redko celo ozdravitev teh bolnikov. Razlikovanje posameznih vrst OMB in njihovo enotno poimenovanje je pomembno zlasti v kliničnih raziskavah, saj nam omogoča medsebojno primerjavo rezultatov različnih raziskav.
Ključne besede: klasifikacija, oligometastatska bolezen, sistemsko zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (246,61 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Economic and social impacts of COVID-19 and public health measures : results from an anonymous online survey in Thailand, Malaysia, the UK, Italy and SloveniaAnne Osterrieder, Giulia Cuman, Wirichada Pan-Ngum, Phaik Kin Cheah, Pimnara Peerawaranum, Margherita Silan, Miha Oražem, Ksenija Perković, Urh Grošelj, Mira Leonie Schneiders, Lenart Škof, 2021, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 23.07.2021; Ogledov: 855; Prenosov: 647
Celotno besedilo (1,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Pogledi bolnikov in onkologov na uvajanje telemedicine v času epidemije covid-19Miha Oražem, Irena Oblak, Tanja Španić, Ivica Ratoša, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Pandemija koronavirusne bolezni 2019 (covid-19) je zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti spodbujanja fizične distance, marsikje po svetu pospešila uvajanje telemedicine v klinično prakso. Zato smo želeli pridobiti stališča onkoloških bolnikov in zdravnikov do tovrstne obravnave v onkologiji. Metode: K izpolnjevanju dveh ločenih kvantitativnih vprašal-nikov smo med 27. majem in 11. junijem 2020 prek elektronske pošte ter s pomočjo Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom (ONKO NET) povabili bolnike z rakom, ki so bili bodisi na aktivnem zdravljenju bodisi na sledenju po zaključenem zdravljenju, in zdravnike onkologe. Dodatno je bil v Sektorju radioterapije Onkološkega inštituta Ljubljana izveden presečni dan za bolnike med obsevanjem. Rezultati: Na spletni ali natisnjen vprašalnik za bolnike je odgovorilo 475 bolnikov, od tega 310 (65,3 %) na aktivnem onko-loškem zdravljenju in 132 (27,8 %) v fazi sledenja. Skoraj polovica bolnikov (48,4 %) je kot primarno diagnozo navedla rak dojk. Več kot desetina vseh (11,3 %) je zaradi pandemije želela opustiti zdravniški pregled. V zasebnem življenju jih pametni telefon ali tablico uporablja 72,4 % in vsaj 30 % bolnikov bi bilo pripravlje-nih v bodoče pogosteje uporabljati telemedicinske storitve. Od 168 povabljenih zdravnikov jih je na vprašalnik odgovoril 101 (60 %) in ocenil, da bi s pomočjo telemedicine lahko opravil 21 % (0%80 %) vseh svojih storitev. Če bi se sami znašli v vlogi bolnika, bi bila prip-ravljena po telemedicini poseči dobra polovica sodelujočih (54,5 %). Zaključki: Uporaba telemedicine v onkologiji bi bila ob upošteva-nju nekaterih omejitev sprejemljiva za pomemben del bolnikov in zdravnikov
Ključne besede: telemedicina, covid-19, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 347
Celotno besedilo (272,20 KB) |
10. |
