1. |
2. |
3. Protipožarne preseke : zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranjaAndreja Nève Repe, Jaša Saražin, Marija Kolšek, Darko Pristovnik, Boštjan Košiček, Matej Kravanja, Aleš Poljanec, 2025, strokovni članek Ključne besede: gozdni požari, varstvo pred požari Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 1250; Prenosov: 397
Celotno besedilo (343,19 KB) |
4. |
5. |
6. Dve leti po požaru na goriškem KrasuMarija Kolšek, Matej Kravanja, Boštjan Košiček, Andreja Nève Repe, Andrej Breznikar, Marijana Vidrih Minić, Aleš Poljanec, 2024, strokovni članek Ključne besede: sanacija požarišč, Kras, gozdni požari Objavljeno v DiRROS: 20.09.2024; Ogledov: 1416; Prenosov: 525
Celotno besedilo (642,67 KB) |
7. |
8. Importance of habitat context in modelling risk maps for two established invasive alien plant species : the case of Ailanthus altissima and Phytolacca americana in Slovenia (Europe)Maarten De Groot, Erika Kozamernik, Janez Kermavnar, Marija Kolšek, Aleksander Marinšek, Andreja Nève Repe, Lado Kutnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Forests are important ecosystems that face threats from climate change and global environmental shifts, with invasive alien plant species being a significant concern. Some of these invasive species have already become established, while others are in the process of naturalisation. Although forests are a relatively stable ecosystem, extreme weather events increase their vulnerability to change, and clearings left after natural disturbances are particularly susceptible to invasion by alien plant species (IAPS). We created risk maps of two species that have spread rapidly in the last decade: American pokeweed (Phytolacca americana) and the tree of heaven (Ailanthus altissima). We prepared a generalised linear model based on the occurrence data collected within the LIFE ARTEMIS project. Eleven environmental variables were used to determine habitat characteristics. We constructed two models for each species: one covering the entirety of Slovenia and the other specifically for the forested areas in Slovenia, with the latter incorporating forest-specific variables (such as forest sanitation felling and monocultures). We observed the presence of both species at lower altitudes and in close proximity to water sources. American pokeweed tends to occur nearer to railways, while the presence of the tree of heaven is associated with areas lacking carbonate parent material and influenced by land use patterns. In forested areas, the occurrence of American pokeweed is influenced by forest habitat characteristics, such as disturbances caused by extreme weather events or the prevalence of Norway spruce monocultures. In contrast, the occurrence of the tree of heaven is influenced by more general environmental variables, such as altitude and proximity to railways. Consequently, we have generated risk maps for the entirety of Slovenia and separately for forested areas, both of which indicate similar levels of risk, particularly for the tree of heaven. The risk map for American pokeweed highlights numerous vulnerable areas, especially forest edges, which are highly susceptible to invasion. Furthermore, there is a higher likelihood of this species occurring in areas that have undergone sanitation felling. This study suggests that the production of risk maps of IAPS could be improved by focussing on habitat types and taking into account habitat-specific variables. This approach could enhance the early detection and management of these invasive species. Ključne besede: American pokeweed, tree of heaven, species distribution modelling, forests, forest disturbance, habitat suitability Objavljeno v DiRROS: 26.03.2024; Ogledov: 1665; Prenosov: 2870
Celotno besedilo (1,72 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji. Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 2260; Prenosov: 690
Celotno besedilo (475,48 KB) |
10. |