1. Microalgal communities in mucilage aggregates (Northern Adriatic Sea, summer 2024) based on microscopy and metabarcodingMarika Ubaldi, Francesca Neri, Giorgia Montali, Tiziana Romagnoli, Aurora Tomasini, Federica Cerino, Timotej Turk Dermastia, Patricija Mozetič, Janja Francé, Camilla Spoto, Stefano Accoroni, Cecilia Totti, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: The mucilage phenomenon consists of the appearance of large gelatinous aggregates floating in the water column. In summer 2024, this event has reappeared in the Northern Adriatic Sea (NAS) on a large scale. This study provides an integrated characterization of the microalgal community within mucilage aggregates and surrounding waters in two NAS areas (Gulf of Trieste and Conero Riviera) using light microscopy (LM), metabarcoding (MB) based on ribosomal 18S V4 and V9 markers, and scanning electron microscopy (SEM) for selected taxa identification. Mucilage aggregates acted as dynamic microbial hotspots, hosting a rich diatom community, with abundances 1–2 orders of magnitude higher than in the surrounding water. Dominant diatom species were Cylindrotheca closterium, Nitzschia spp., Nitzschia gobbii, and Thalassionema nitzschioides. Some phytoflagellates (e.g., Tetraselmis spp.) and dinoflagellates (e.g., Karlodinium veneficum, Pseliodinium fusus, and Wangodinium sinense) were detected exclusively by MB, while LM and SEM revealed species missed by other approaches. Gonyaulax fragilis, one of the species indicated as an important mucus producer, was present at the onset and throughout the phenomenon, as detected by LM and MB. The integrated approach improves knowledge of microalgal communities in NAS mucilage. Ključne besede: mucilage, Northern Adriatic Sea, phytoplankton, microalgae, metabarcoding, microscopy, Gonyaulax fragilis, Harmful Algal Blooms Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 195; Prenosov: 138
Celotno besedilo (483,26 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Unveiling microalgal diversity in Slovenian transitional waters (Adriatic Sea) : a first step toward ecological status assessmentPetra Slavinec, Janja Francé, Ana Fortič, Patricija Mozetič, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: This study presents the first comprehensive assessment of microalgal diversity in two Slovenian transitional waters (TWs): the shallow brackish lagoon of the Škocjanski Zatok Nature Reserve (SZNR) and the Rižana River estuary within the Port of Koper (PK) area. Between 2018 and 2021, water samples collected with a phytoplankton net were analyzed using light and scanning electron microscopy. In total, 240 species from 117 genera were identified in TW, dominated by diatoms and dinoflagellates, surpassing the diversity at a marine coastal station (91 species, 59 genera). Species richness was higher in PK (226) than in SZNR (154), mainly due to dinoflagellates and coccolithophores. Marine taxa predominated along the salinity gradient, with moderate contributions from brackish taxa and fewfreshwater forms, reflecting both natural and anthropogenic influences. Planktonic taxa dominated at all sites, while benthic forms were abundant in the lagoon, particularly in spring. Thirty-two taxa were recorded for the first time in Slovenian TW, mostly benthic or tychopelagic diatoms. The detection of Coolia monotis and five cyanobacterial genera with potentially harmful traits highlights the role of TW as an ecological interface. The taxonomic sufficiency analysis showed that the order level is sufficient to distinguish transitional from marine assemblages, beyond which ecological information is lost. Overall, this study highlights the importance of detailed taxonomic resolution for detecting microalgal diversity, including harmful and non-indigenous species to ensure robust ecological assessments under the WFD and MSFD directives. Ključne besede: transitional waters, diversity, phytoplankton, harmful algal blooms, non-indigenous species, Adriatic Sea Objavljeno v DiRROS: 27.01.2026; Ogledov: 195; Prenosov: 162
Celotno besedilo (3,43 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Comprehensive insights into Pseudo-nitzschia research in the Adriatic Sea : diverse perspectives and emerging discoveriesTimotej Turk Dermastia, Janja Francé, Jasna Arapov, Francesca Neri, Stefano Accoroni, Cecilia Totti, Federica Cerino, Maria Immacolata Ferrante, Fabrizio Bernardi Aubry, Stefania Finotto, Jelena Godrijan, Dragana Drakulović, Patricija Mozetič, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: Pseudo-nitzschia, a globally distributed diatom genus, dominates phytoplankton communities in biomass and abundance, with some species producing domoic acid (DA), the neurotoxin responsible for Amnesic Shellfish Poisoning (ASP). The Adriatic Sea has become a hub of Pseudo-nitzschia research over the past 15 years. This review synthesizes multidisciplinary research across Adriatic sub-basins, integrating morphological, genetic, and ecological data. While ASP has never been documented in the Adriatic, DA was occasionally detected in shellfish. The production was linked to toxic species such as P. multistriata, P. calliantha, and P. galaxiae, which were found to produce DA in cultures from Adriatic isolates. Despite progress, LM-based monitoring remains prevalent, underestimating species complexity and toxigenic potential. Electron microscopy and genetic barcoding have nonetheless revealed new insights into the species composition of this genus in Adriatic. A total of 14 species have been reported so far with prominent regional disparity: the northern and middle Adriatic host higher diversity, contrasting with the southern Adriatic, where only five species were confirmed, and research remains sparse. Seasonal dynamics show summer-autumn peaks in abundance, though interannual and regional variability is notable. We present recent advances from the Adriatic including the discovery of Pseudo-nitzschia-infecting viruses, population genomic insights in P. multistriata, and metabarcoding-driven revelations of cryptic diversity. Finally, we highlight critical knowledge gaps, including the ecological drivers of toxicity and the impacts of oligotrophication on community shifts. Collaborative, high-resolution methodologies (e.g., omics, automated imaging) are urged to address emerging challenges under climate change and anthropogenic pressures. Ključne besede: Adriatic, Pseudo-nitzschia, diversity, ecology Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 941; Prenosov: 429
Celotno besedilo (2,55 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Relationships between the deep chlorophyll maximum and hydrographic characteristics across the Atlantic, Indian and Pacific oceansMarta Estrada, Mikel Latasa, Ana Maria Cabello, Patricia de la Fuente, Carles Guallar, Patricija Mozetič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The Malaspina-2010 circumnavigation expedition on board R/V Hesperides surveyed tropical and subtropical regions of the Atlantic, Indian and Pacific oceans between December 2010 and July 2011. This article examines the relationships between the distribution of chlorophyll a (Chl a), major inorganic nutrients and other hydrographic variables. A deep chlorophyll maximum (DCM) was found at most stations between 60 and 150 m depth; it occurred close to the level of 1% surface photosynthetically active radiation and was associated with the nitracline. There was a negative relationship between total Chl a at surface and the DCM depth, and between Chl a concentration at the DCM and DCM depth. In terms of Chl a concentration, picophytoplankton was the dominant size class at all sampled light intensities (surface, 20% of surface PAR and PAR at DCM), oceans and geoclimatic zones, except at some stations influenced by upwellings or divergences. Within the Chl a concentration ranges found in this study, the proportion of picophytoplankton increased with total Chl a, in contrast with some previous findings. Vertically integrated Chl a was positively correlated with surface Chl a, with similar slopes for the whole data set and for the different oceans and zones. In turn, surface Chl a and sea surface temperature showed a negative correlation for the Indian Ocean and the subtropical zone, a positive correlation for the Atlantic, and non-significant relationships for the remaining oceans and zones. Ključne besede: Malaspina 2010, chlorophyll a, nitracline, deep chlorophyll maximum, phytoplankton size fractionation, Atlantic Ocean, Pacific Ocean, Indian Ocean, hydrobiology, marine biology Objavljeno v DiRROS: 04.04.2025; Ogledov: 870; Prenosov: 553
Celotno besedilo (4,04 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Poročilo o posodobljenem vrednotenju stanja morskega okolja skladno z Morsko direktivo, Sklepom 848/2017, Uredbo o izvajanju Sklepa (EU) in smernicami Evropske komisije : zaključno poročilo, Končna posodobitev vrednotenja za D1, D2, D6 in D7Domen Trkov, Branko Čermelj, Ana Fortič, Janja Francé, Lovrenc Lipej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Martina Orlando-Bonaca, Boris Petelin, Martin Vodopivec, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: Okvirna direktiva o morski strategiji, deskriptorji kakovosti, vrednotenje stanja morskega okolja, morska biološka raznovrstnost, poročila Objavljeno v DiRROS: 14.11.2024; Ogledov: 931; Prenosov: 1177
Celotno besedilo (7,31 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Phytoplankton morphological traits and biomass outline community dynamics in a coastal ecosystem (Gulf of Trieste, Adriatic Sea)Ivano Vascotto, Patricija Mozetič, Janja Francé, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Trait-based ecology has recently gained increasing importance in phytoplankton research. In particular, the taxonomic and morphological traits, such as size and shape of phytoplankton cells, can help to unveil the ecological processes and their drivers in the pelagic domain. Our study aims to shed light on the trophodynamics of phytoplankton communities in a coastal ecosystem in the northern Adriatic Sea (Gulf of Trieste) using data on individual traits such as biomass, size and shape of phytoplankton taxa during a one-year study. The phytoplankton parameters were investigated at the levels of the whole community, groups, and individual cells, analysing also the probability distributions of biomass and size of the latter level. The results showed good agreement between abundance and biomass data, as well as individual size and biomass with differences partly explained by cell shapes. We have emphasized the role of the local freshwater source in bottom-up control, alternating with top-down control of phytoplankton dynamics through taxonomic and morphological diversity. The predominant bimodal and non-power law distribution, especially during and around the biomass peaks, confirmed the importance of nano- and microphytoplankton size classes and the role of blooms in destabilizing the trophic webs. We suggest that the analyses of distribution types of individual cell size and biomass can be appropriate to spot ecological processes driving to unconstrained phytoplankton proliferation or to periods of trophic web stability. Ključne besede: phytoplankton, biomass, taxonomic traits, morphological traits, Northern Adriatic, trophodynamics, pelagic domain Objavljeno v DiRROS: 08.10.2024; Ogledov: 1199; Prenosov: 1129
Celotno besedilo (3,13 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih. Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1842; Prenosov: 1069
Celotno besedilo (1,47 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.« Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1749; Prenosov: 1084
Celotno besedilo (3,68 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani. Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1110; Prenosov: 942
Celotno besedilo (4,33 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Nevarnosti v morju, ki večinoma to nisoVesna Flander-Putrle, Alenka Malej, Manja Rogelja, 2020, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Morske trave niso alge, temveč spadajo med cvetnice. Od okoli 60 vrst, ki obstajajo na svetu, samo 4 izvorno uspevajo v Evropi – in vse najdemo tudi v slovenskem morju. To so: prava morska trava (Zostera marina), mala morska trava (Zostera noltii), kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) in pozejdonka (Posidonia oceanica). Za vse so značilni tanki, ozki in dolgi listi. Pri nas tvori največje in najgloblje travnike kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa). Prisotnost morske trave je pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja, travniki pa so pomemben habitat za številne organizme. Ključne besede: hidrobiologija, morja, nevarnosti, zmotna prepričanja Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 1137; Prenosov: 537
Celotno besedilo (6,08 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |