Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Mihelič Matevž) .

1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza strokovnega ocenjevanja poškodovanosti gozdnih tal
Vasja Leban, Anton Poje, Matevž Mihelič, 2019

Povzetek: Varovanje in ohranjanje gozdnih tal je pomembno merilo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Gozdna tla z visoko proizvodno sposobnostjo omogočajo mnogotere učinke in zagotavljajo nemoteno delovanje gozdnega ekosistema kot celote. Na raven proizvodne sposobnosti tal lahko pomembno vplivajo človekove aktivnosti pridobivanja lesa, katerih negativni vpliv si prizadevamo zmanjšati. Obstoječa gozdarska praksa, ki jo zasledimo v svetu, določa merila in kazalnike varovanja tal na osnovi obstoječega znanja. V Sloveniji trenutno nimamo jasno opredeljenega sprejemljivega obsega poškodovanosti gozdnih tal. V raziskavi smo zato gozdarske strokovnjake povprašali o merilih in kazalnikih, s katerimi se odločajo o sprejemljivi poškodovanosti gozdnih tal. Anketo, v kateri je sodelovalo 53 gozdarskih strokovnjakov iz različnih organizacij, smo izvedli oktobra 2018 na Pokljuki. V anketi smo strokovnjake povprašali o sprejemljivi poškodovanosti tal na dveh vzorčnih ploskvah ter merilih, uporabljenih za odločanje. Nadalje smo anketirance povprašali še o ukrepih za preprečevanje poškodb in o subjektih, zadolženih za prekinitev del ob ugotovitvi nesprejemljivega stanja. Rezultati raziskave kažejo na neenotnost pri odločanju o sprejemljivi poškodovanosti na izbranih ploskvah. Anketiranci so tla večinoma ocenjevali glede na vidne poškodbe in se o sprejemljivi poškodovanosti tal odločali večinoma na osnovi intuicije. Redki so jasno zapisali, na podlagi katerih (ustreznih) meril so ocenjevali sprejemljivo poškodovanost tal. Med merili sta izstopali globina kolesnic in delež poškodovane površine. Predvsem s prilagoditvijo časa izvedbe del lahko uspešno zmanjšamo poškodbe tal. Odgovori anketirancev kažejo, da so glavne definicije poškodovanosti, merila, kazalniki in referenčne vrednosti dvoumne, včasih tudi nerazumljive, ter da jih je za strokovno odločanje treba nujno dopolniti ali po potrebi spremeniti.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
DiRROS - Objavljeno: 21.02.2019; Ogledov: 1913; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (399,07 KB)

2.
3.
Mednarodni gozdarski sejem ELMIA WOOD 2017
Jurij Marenče, Matevž Mihelič, 2017

Ključne besede: gozdarski sejmi, ELMIA WOOD
DiRROS - Objavljeno: 03.12.2017; Ogledov: 2009; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (117,52 KB)

4.
5.
Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?
Janez Krč, Matevž Mihelič, Špela Pezdevšek Malovrh, 2018

Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
DiRROS - Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 1851; Prenosov: 826
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
7.
Popotnikovi vtisi o Ukrajini, njenih gozdovih in gozdarstvu
Matevž Mihelič, Anton Poje, Vasja Leban, 2019

Ključne besede: gozdovi, gozdarstvo, Ukrajina
DiRROS - Objavljeno: 16.11.2019; Ogledov: 1062; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (509,92 KB)

8.
Naklon terena in poškodbe tal pri pridobivanju lesa
Anton Poje, Martin Ziesak, Matevž Mihelič, Boštjan Hribernik, Vasja Leban, 2020

Povzetek: Naklon terena v kombinaciji s fizikalnimi lastnostmi strojev potencialno vpliva na poškodbe tal pri gozdni proizvodnji. V raziskavi smo z analizo globine kolesnic na dveh objektih ter analizo podatkov programa iFOS ugotavljali vpliv naklona vlak in sečnih poti na globino kolesnic. Poleg tega smo proučili medsebojni vpliv naklona in dejavnikov tal, kot so vlažnost tal ter delež humusa in skeleta, na dopustnost sečnje in spravila s sodobnimi tehnologijami z okoljskega vidika. Rezultati kažejo, da globina kolesnic v realnih razmerah narašča z naklonom prometnic, vendar pa ta vpliv ni statistično značilen. Na podlagi rezultatov ocenjujemo, da je z vidika poškodb tal gozdna proizvodnja brez večjih prilagoditev dopustna pri naklonih terena do 15 %. Po drugi strani pa lahko s prilagoditvami stroja, načina ter organizacije dela (npr. dela v ugodnih talnih razmerah, pri nizki vlažnosti tal, večjem deležu skeleta in humusa) gozdna proizvodnja poteka tudi na večjih naklonih terena.
Ključne besede: gozdarstvo, pridobivanje lesa, gozdna tla, poškodbe tal, kolesnice
DiRROS - Objavljeno: 10.10.2020; Ogledov: 394; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Fitocenološka združba kot kazalnik občutljivosti gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije
Gašper Ogrin, Raffaele Spinelli, Natascia Magagnotti, Velid Halilović, Matevž Mihelič, 2020

Povzetek: Z namenom ugotavljanja vpliva fitocenološke združbe na občutljivost gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije smo v gozdovih GE Zaplana opravili 90 meritev profilov sekundarnih gozdnih prometnic. Vzorčenje je potekalo vzdolž linije, dolge 13,9 km. Povprečna globina kolesnic na profilih je znašala 5,7 cm. Najgloblje kolesnice smo zasledili v združbi Blechno-Fagetum (6,9 cm), plitvejše v združbi Galio rotundifolii-Abietetum (6,4 cm) in v združbi Hacquetio-Fagetum (5,6 cm) ter najplitvejše v združbi Omphalodo-Fagetum (5,3 cm). Na globino kolesnic značilno vpliva kategorija prometnice, in sicer najgloblje kolesnice nastajajo na glavnih vlakah (7,0 cm), sledijo stranske gozdne vlake (5,8 cm) ter sečne poti in pobegi (1,9 cm). Rezultati kažejo, da med sestoji različnih fitocenoloških združb in občutljivosti gozdnih tal ni statistično značilnih razlik, a menimo, da je smiselno s podobnimi raziskavami nadaljevati, saj bi v preteklosti izdelane podobne fitocenološke karte lahko bile osnova za pripravo in izvedbo okolju prijazne gozdne proizvodnje.
Ključne besede: gozdarstvo, zbijanje tal, gozdna tla, fitocenoza, globina kolesnic
DiRROS - Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 486; Prenosov: 236
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjaki
Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021

Povzetek: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Ključne besede: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
DiRROS - Objavljeno: 28.03.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (970,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh