281. Vplivni dejavniki poseka v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014Domen Češarek, Andrej Ficko, Andrej Bončina, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analizirali smo posek v zasebnih gozdovih Slovenije v obdobju 1995-2014. V raziskavo smo vključili odseke, ki so v popolni zasebni lasti (n = 16.234). Z multiplo linearno regresijo smo analizirali vpliv devetih naravnih, štirih gozdnogospodarskih in treh socioekonomskih spremenljivk na letni hektarski posek in srednje posekano drevo. Ugotovili smo, da z naraščanjem velikosti parcele in posesti narašča tudi povprečni letni posek, medtem ko se z večanjem števila (so)lastnikov v odseku, naklonom, oddaljenostjo od ceste in oddaljenostjo od naselja, potencialnim deležem smreke v odseku in deležem sukcesijskih stadijev v odseku posek zmanjšuje. Na višino poseka pozitivno vplivajo še: delež smreke v odseku, potencialna produkcijska sposobnost rastišča, razdalja od centroida odseka do najbližjega gozdnega roba, odprtost in delež bukve v odseku. Na srednje odkazano drevo najbolj pozitivno vpliva potencialna produkcijska sposobnost rastišča, najbolj negativno pa oddaljenost od ceste.
Ključne besede: gospodarjenje z gozdovi, posek, zasebni gozd, razdrobljenost posesti
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 4697; Prenosov: 3130
 Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
282. |
283. |
284. Pomen retroperitonealne limfadenektomije pri zdravljenju neseminomskih tumorjev modAndrej Kmetec, 2010, ni določena Povzetek: V zadnjih letih je uspešna kemoterapija pri neseminomskih germinalnih tumorjih mod (NSGCT) zmanjšala pomen retroperitonealne limfadenektomije (RPLA). Kljub temu ima skoraj 30 % bolnikov po kemoterapiji še preostanek tumorja, kjer lahko v 60 % do 70 % histološko najdemo živo tumorsko tkivo. Merila, ki bi izključila potrebo po RPLA (zmanjšanje tumorja za več kot 90 %, negativni tumorski označevalci in preostanek tumorja manjši kot 2 cm), niso povsem zanesljiva, zato RPLA priporočajo tudi pri normalnih tumorskih označevalcih, če je preostanek tumorja večji kot 1 cm do 1,5 cm. Velikosti preostanka tumorja se je prilagodila tudi tehnika operacije, da bi tako zmanjšali pozne posledice operacije in izboljšali kakovost življenja bolnikov. Navadno naredimo enostransko ali enostransko razširjeno RPLA, le pri redkih bolnikih je možno narediti RPLA z ohranitvijo živcev. Pozna posledica operacije je predvsem retrogradna ejakulacija, vendar jo z enostransko RPLA lahko preprečimo pri 80 % bolnikov.
Ključne besede: rak (medicina), testisi, zdravljenje, limfadenektomija, kirurško zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2997; Prenosov: 760
Celotno besedilo (198,61 KB) |
285. |
286. Spregledana korist neoadjuvantne kemoterapije v zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurjaAndrej Žist, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, Vesna Zadnik, Boštjan Šeruga, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rak sečnega mehurja predstavlja tretji najpogostejši malignom genitourinarnega trakta, incidenca in umrljivost za rakom sečnega mehurja pa sta v Sloveniji v porastu. V radikalnem zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja je ključnega pomena lokoregionalno zdravljenje, bolniki pa so lahko deležni tudi dodatnih koristi od sistemskega zdravljenja s kemoterapijo. Klinične raziskave faze III so pokazale pomembno podaljšanje skupnega preživetja bolnikov, ki so bili zdravljeni s kombinirano neoadjuvantno kemoterapijo na osnovi cisplatina. Kljub njeni jasno dokazani učinkovitosti se neoadjuvantna kemoterapija v vsakodnevni klinični praksi širom po svetu ni uveljavila v zadostni meri. Vsak bolnik z mišično invazivnim rakom sečnega mehurja, ki je zdravljen z namenom ozdravitve in je kandidat za sistemsko zdravljenje, bi moral biti seznanjen z možnostjo zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo.
Ključne besede: neoadjuvantna kemoterapija, rak sečnega mehurja, cistektomija
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3326; Prenosov: 808
Celotno besedilo (281,24 KB) |
287. |
288. Rak materničnega vratu pri ženskah, ki so hodile na ginekološke preglede - analiza podatkov, zbranih v Sloveniji v letu 2003Marjetka Uršič-Vrščaj, Stelio Rakar, Andrej Možina, Iztok Takač, Zdenka Šubic, Tatjana Kodrič, Špela Smrkolj, 2004, pregledni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2726; Prenosov: 771
Celotno besedilo (169,91 KB) |
289. |
290. Discrimination between abiotic and biotic drought stress in tomatoes using hyperspectral imagingNik Susič, Uroš Žibrat, Saša Širca, Polona Strajnar, Jaka Razinger, Matej Knapič, Andrej Vončina, Gregor Urek, Barbara Gerič Stare, izvirni znanstveni članek Povzetek: Crop plants are subjected to various biotic and abiotic stresses. Both root-knot nematodes (biotic stress) and water deficiency (abiotic stress) lead to similar drought symptoms in the plant canopy. In this work, hyperspectral imaging was used for early detection of nematode infestation and water deficiency (drought) stress in tomato plants. Hyperspectral data in the range from 400 to 2500 nm of plants subjected to different watering regimes and nematode infestation levels were analysed by partial least squares – discriminant analysis (PLS-DA) and partial least squares – support vector machine (PLS-SVM) classification. PLS-SVM classification achieved up to 100% accuracy differentiating between well-watered and water-deficient plants, and between 90 and 100% when identifying nematode-infested plants. Grouping the data according to the time of imaging increased the accuracy of classification. Shortwave infrared spectral regions associated with the OH and CH stretches were most relevant for the identification of nematode infested plants and severity of infestation. This study demonstrates the capability of hyperspectral imaging to identify and discriminate between biotic and abiotic plant stresses.
Ključne besede: nematode, Hyperspectral imaging, Drought stress, Root-knot nematode, Tomato
Objavljeno v DiRROS: 20.07.2018; Ogledov: 3849; Prenosov: 2363
Celotno besedilo (847,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
