81. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2017 : vsebinsko poročilo o spremljanju stanja gozdov v l. 2017 v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov (2009)Mitja Ferlan, Andrej Grah, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Iztok Sinjur, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Jure Žlogar, 2018, final research report Keywords: varstvo gozdov, monitoring, meteorologija, letni prirastek, poročila
Published in DiRROS: 04.07.2018; Views: 3095; Downloads: 985
 Full text (6,54 MB)
This document has many files! More... |
82. |
83. Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki MuriAleksander Marinšek, Lado Kutnar, Danilo Belak, Boštjan Mali, 2018, original scientific article Abstract: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami.
Keywords: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000
Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 3870; Downloads: 812
Full text (354,73 KB) |
84. Occurrence of invasive alien plant species in the floodplain forests along the Mura River in SloveniaAleksander Marinšek, Lado Kutnar, original scientific article Abstract: Background and purpose: The objectives of our study were to identify invasive alien plant species (IAS) in the main Natura 2000 forest habitat types (FHT) along the Mura River in Slovenia, and to estimate their abundance and cover. The aim of our study was to find out a) Which IAS appear in the research forests? b) What is their frequency and cover percentage? c) Whether individual IAS prosper better in some FHT than others? d) What is the correlation between the cover of IAS and the tree layer cover? Materials and methods: We analysed the fidelity of invasive plant species to individual FHT. The studied FHTs along the Mura River were the following: 91E0* (Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior), 91F0 (Riparian mixed forests of Quercus robur, Ulmus laevis and Ulmus minor, Fraxinus excelsior or Fraxinus angustifolia, along the great rivers) and 91L0 (Illyrian oak-hornbeam forests). Two forest areas of about 600 ha were studied in total. With the intention to calculate number and cover of IAS some statistical analysis was made. In addition, correlations between the abundances of the most present IAS and cover of upper tree layer were carried out. Results: In total, 15 IAS were recorded in studied FHTs. Some species, like Robinia pseudoacacia, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Fallopia japonica (incl. F. x bohemica), Erigeron annuus, Ambrosia artemisiifolia, Amorpha fruticosa, Conyza canadensis and Juncus tenuis occur only in one or two FHTs, while some species can be found in all studied FHTs (e.g. Solidago sp.). We found out that the most threatened forests are those with prevailing Salix alba, Alnus glutinosa, Fraxinus angustifolia and Ulmus laevis tree species. Those are the forests of FHT 91E0 which have less dense tree canopies, grow closest to the river and on the wettest sites. We found a statistically significant higher number and cover of IAS in the FHT 91E0 and the lowest number and cover in FHT 91L0. Conclusions: Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior (FHT 91E0) along the Mura River are most prone to invasion of IAS. The increasing presence of IAS in the study areas seriously affects natural regeneration, stability, and continuity of floodplain forests in all other FHTs in the study area. At the same time the amount of IAS in these forests also depends on management measures and their intensities which accelerate light availability. Some measures and guidelines for managing of these forests with the purpose of reducing IAS impacts are suggested in this study.
Keywords: non-native plants, riparian vegetation, habitat types, conservation management, forest management
Published in DiRROS: 16.04.2018; Views: 2848; Downloads: 1505
Full text (1,03 MB)
This document has many files! More... |
85. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projekta : po pogodbi štev. 356-23/2010-6Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013, treatise, preliminary study, study Keywords: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3109; Downloads: 861
Full text (12,86 MB) |
86. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji (Life+ 10 ENV/IT/000399) : poročilo o izvajanju projektne naloge : po pogodbi štev. 2330-12-85-0004Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Katarina Flajšman, Maarten De Groot, Tine Hauptman, Dušan Jurc, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Mitja Skudnik, Daniel Žlindra, Urša Vilhar, 2013, treatise, preliminary study, study Keywords: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3446; Downloads: 926
Full text (15,44 MB) |
87. Sedanje stanje razširjenosti robinije (Robinia pseudoacacia L.) v Sloveniji in napovedi za prihodnostLado Kutnar, Andrej Kobler, 2013, original scientific article Abstract: V raziskavi smo ugotavljali lesno zalogo robinije (Robinia pseudoacacia L.) in njen delež v gozdovih Slovenije. Poleg tega smo z uporabo empiričnega modela in scenarijev podnebnih sprememb napovedali njeno pojavljanje in delež v prihodnost. Robinija je trenutno najbolj pogosta tujerodna drevesna vrsta v naših gozdovih. Sedanja lesna zaloga robinije dosega okoli 0,6 % celotne lesne zaloge naših gozdov. Najpogostejša je v gozdovih GGO Murska Sobota in Kraškega GGO. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb, ki vsi predvidevajo povečanje povprečnih temperatur zraka v prihodnosti, se bo delež lesne zaloge robinije postopoma še povečeval na vzhodnem in severovzhodnem ter jugozahodnem delu Slovenije. Večji delež lahko pričakujemo tudi v nižinskem in gričevnem delu osrednje Slovenije. Po napovedih modela bi se lahko lesna zaloga robinije do konca stoletja najmanj podvojila glede na današnje stanje. Ob uresničitvi scenarijev podnebnih sprememb bi se gozdarstvo srečevalo še z večjimi težavami, povezanimi s to invazivno tujerodno drevesno vrsto. Ob doslednejšem uresničevanju konceptov sonaravnega gozdarstva bomo morali na čim bolj optimalen način usklajevati med nezaželenostjo te invazivne tujerodne vrste in njenimi številnimi koristmi ter interesi lastnikov.
Keywords: tujerodne vrste, invazivne vrste, lesna zaloga, Robinia pseudoacacia, robinja, podnebne spremembe, napovedi, modeli, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4974; Downloads: 2330
Full text (828,50 KB) |
88. Vegetacijske, talne in hidrološke razmere ter spremljanje stanja gozdov v GGE Osankarica na Pohorju : (5. delavnica Javne gozdarske službe na OE ZGS Maribor)Lado Kutnar, Urša Vilhar, Mihej Urbančič, Mateja Cojzer, Milan Kobal, Ljubo Cenčič, Primož Simončič, 2013, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Keywords: gozdovi, vegetacija, hidrologija, tla, pedologija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2957; Downloads: 723
Full text (7,34 MB) |
89. |
90. Vpliv podnebnih sprememb na pričakovano prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacijeLado Kutnar, Andrej Kobler, Klemen Bergant, 2009, original scientific article Abstract: V raziskavi smo simulirali prostorsko prerazporeditev tipov gozdne vegetacije v Sloveniji, do katere bi lahko prišlo ob pričakovanih podnebnih spremembah. Potencialne prostorske spremembe gozdne vegetacije so bile analizirane v GIS okolju s pomočjo empiričnega modela, ki napoveduje prostorsko razporeditev gozdne vegetacije v odvisnosti od podnebnih in drugih parametrov. Rezultati simulacij na osnovi treh podnebnih scenarijev kažejo, da se bo vzorec razporeditve gozdne vegetacije menjal pod vplivom podnebnih sprememb. Po napovedih bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 % vseh gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno bukovi gozdovi bi lahko bili v spremenjenih okoljskih razmerah močno prizadeti. Model napovedujepadec deleža prevladujočih mezofilnih bukovih gozdov s sedanjih 57 %na samo 3 % po pesimističnem scenariju in do 29 % po optimističnem scenariju.V toplejšem podnebju, ki ga predvidevajo vsi trije scenariji, bi se močno razširili različni termofilni gozdovi.
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4444; Downloads: 2024
Full text (722,39 KB) |
