Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kryštufek Boris) .

1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Phylogenetic relations and range history of jerboas of the Allactaginae subfamily (Dipodidae, Rodentia)
Vladimir S. Lebedev, Georgy I. Shenbrot, Boris Kryštufek, Ahmad Mahmoudi, Marina N. Melnikova, Evgeniya N. Solovyeva, Alexandra A. Lisenkova, Enkhbat Undrakhbayar, Konstantin A. Rogovin, Alexey V. Surov, Ana A. Bannikova, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Five-toed jerboas of the subfamily Allactaginae comprise several complex taxa occurring over a wide distribution range covering a large part of the Eurasian arid belt. In this study, we employed current methods of molecular phylogenetics based on 15 nuclear genes and the mitochondrial gene cytb to revise relations and systematics within Allactaginae. We also applied species distribution modelling projected on paleo-environmental data to reconstruct the geographic patterns of speciation in Allactaginae. We elucidated the intergeneric relationships within this subfamily and clarifed interspecies relations within the genus Scarturus. Moreover, our results demonstrate the species status of S. caprimulga; outline the currently understudied diversity within Orientallactaga, Allactaga, and Pygeretmus; and improve the divergence estimates of these taxa. Based on our results from modelling of geographic range fragmentation in allactagines, we suggest the dating and location of speciation events and present hypotheses regarding general habitat niche conservatism in small mammals.
Ključne besede: molecular phylogeny, mitochondrial DNA, nuclear DNA, habitat modelling, phylogenetic history
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (11,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Prehod kovin iz tal v tkiva izbranih vrst prostoživečih živali : primer Velikega Vrha
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Nataša Kopušar, Boštjan Pokorny, Davorin Tome, Boris Kryštufek, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V raziskavi smo analizirali prenos kovin iz gozdnih in travniških tal v male sesalce (rumenogrla miš, gozdna in poljska voluharica), veliko sinico in lisico, ki živijo na območju Velikega Vrha. Hkrati smo ocenili tveganje za te organizme na podlagi primerjave določenih vsebnosti v rastlinskih in živalskih tkivih s kritičnimi ter dopustnimi vsebnostmi in izračunom kvocienta tveganja (HQ) na podlagi vnosa kovin s prehrano. Izjema je bila velika sinica, ki smo jo pri izračunu HQ nadomestili s kosom, ki se pogosto prehranjuje z deževniki. Ugotovili smo, da so gozdni in travniški ekosistemi na območju Velikega Vrha, ki je bil zlasti v preteklosti izpostavljen velikim izpustom iz Termoelektrarne Šoštanj, zmerno obremenjeni s Pb (gozdna tla, živalska tkiva), Hg (gozdna tla, živalska tkiva) in Cd (travniška tla, korenine trav, detelj in zeli). Vendar tveganja za prostoživeče živali (navadna lisica, rumenogrla miš, poljska in gozdna voluharica) in deževnike nismo ugotovili, saj so bile določene vsebnosti Hg, Pb in Cd nižje od kritičnih (mali sesalci, lisica) oziroma letalnih (smrtnih) vsebnosti (deževniki). Obstaja pa verjetnost za tveganje zaradi vnosa Hg v lisico prek gozdne voluharice in zaradi vnosa Pb v kosa prek deževnikov, vendar samo v primeru, če bi ta prehranska vira sestavljala vsaj polovico diete omenjenih organizmov.
Ključne besede: kovine, termoelektrarna, Hg, Pb, mali sesalci, velika sinica, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 21.02.2018; Ogledov: 5461; Prenosov: 2706
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh