Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kraigher Hojka) .

81 - 90 / 196
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Overview of Euforinno project
Hojka Kraigher, Tjaša Baloh, Robert Robek, Tine Grebenc, Tom Levanič, Primož Simončič, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 630; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

82.
Forest genetic monitoring - delineation of monitoring regions on a transect from Bavaria to Greece
Marjana Westergren, Gregor Božič, Živan Veselič, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 601; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

83.
Genetic monitoring in forests - efforts for European implementation
Monika Konnert, Barbara Fussi, Marjana Westergren, Filipos Aravanopoulos, Hojka Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 662; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

84.
Znanost in znanje o gozdu, gozdarstvu in lesarstvu
Hojka Kraigher, Miha Humar, Maja Peteh, Primož Simončič, 2015, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: znanost, raziskovanje, gozdarstvo, lesarstvo, publiciranje, znanstveni rezultati, znanstveni učinki, evalvacije, financiranje
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

85.
Fungal and bacterial communities in spruce wood samples exposed to outdoors environmental conditions
Tijana Martinović, Marko Bajc, Nejc Thaler, Miha Humar, Hojka Kraigher, Barbara Kraigher, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: degradacija lesa, konstrukcijski les, glive, bakterije
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 849; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

86.
Analize kakovosti sadik izbranih gozdnih drevesnih vrst v letih 2019, 2020 in 2021
Peter Železnik, Natalija Dovč, Hojka Kraigher, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Slovenske gozdove vse bolj ogrožajo hitre podnebne spremembe, katerih posledice so izjemni vremenski pojavi. V ujmah se razgalijo večje površine gozdov, nastanejo poškodbe reproduktivnih delov krošenj, zaradi spremenjenih podnebnih razmer pa motnje reprodukcije gozdnega drevja. S premišljeno dopolnitvijo naravne obnove z umetno obnovo lahko povečamo odpornost gozdov pred prihodnjimi ujmami, z uporabo genetsko pestrega gozdnega reprodukcijskega materiala pa prilagoditveni potencial mladih sestojev. Osnova uspešne umetne obnove so kakovostne in rastiščnim razmeram prilagojene sadike. Uporaba nekakovostnih sadik ali celo sadik neustrezne provenience lahko povzroči dolgoročne neugodne posledice. Med letoma 2019 in 2021 smo v okviru projekta Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Sloveniji (CRP V4-1819) izvedli meritve sadik sedmih drevesnih vrst na devetih lokacijah v Sloveniji. Pri presoji kakovosti sadik smo si pomagali z neposredno vidnimi in izmerljivimi značilnostmi. Opravili smo splošen pregled sadik, nato pa na vzorcu izmerili višino, premer koreninskega vratu in ocenili asimetričnost koreninskega sistema ter opazne deformacije. Pri sadikah bukve enake starosti smo opazili razlike v višini, debelini in tršatosti. Pri tem so se sadike bukve, katerih gozdni reprodukcijski material (GRM) je bil pridobljen iz istega gozdnega semenskega objekta (GSO), razlikovale med lokacijama sajenja. Mlajše in nepresajene sadike doba so bile v povprečju nižje, imele pa so večjo debelino koreninskega vratu kot eno leto starejše sadike in presajene sadike. Domnevamo, da je to odraz presaditvenega stresa. Sedem let stare sadike gorskega javorja so imele pričakovano večjo debelino koreninskega vratu, vendar pa so bile precej nižje od štiri leta mlajših sadik. Poleg tega so bile sadike gorskega javorja, katerih GRM je bil pridobljen iz istega GSO, na eni lokaciji sajenja precej bolj variabilne po velikosti kot na drugi lokaciji sajenja. Od vseh opazovanih parametrov se zdi tršatost kot relativna mera dober parameter, saj se je celo na omejenem obsegu podatkov izkazal kot zadosti dober pokazatelj kakovosti. Pri tem moramo upoštevati parametre, kot sta višina sadik in premer koreninskega vratu. Ocenjevanje asimetričnosti koreninskega sistema se je izkazala za zelo subjektivno metodo. Za ocenjevanje kakovosti sadik na osnovi merljivih znakov bi potrebovali orientacijske vrednosti parametrov, tako kot so bile poskusno ugotovljene za sadike smreke.
Ključne besede: umetna obnova, sadike gozdnih drevesnih vrst, kakovost sadik, višina sadik, premer koreninskega vratu, tršatost, sajenje
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1041; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (480,01 KB)

87.
88.
89.
Gozd in les 2021 : Podnebne spremembe : znanstveno srečanje : Ljubljana, 25. maj 2021
2021, zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na domači konferenci

Objavljeno v DiRROS: 28.05.2021; Ogledov: 2065; Prenosov: 1050
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

90.
Odegós chréses gia te genetiké parakoloúthese dasón
2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Ključne besede: gozdovi, genetski monitoring
Objavljeno v DiRROS: 28.05.2021; Ogledov: 1594; Prenosov: 1933
.pdf Celotno besedilo (14,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh