Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Krč Janez) .

11 - 20 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Primerjava izbiralnega redčenja in situacijskega redčenja v bukovih letvenjakih na Menini
Domen Arnič, Janez Krč, Jurij Diaci, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Nazadovanje opravljanja nege ob večanju stroškov dela je privedlo do razmer, ko je treba proučiti možnosti izboljševanja ustaljenih načinov nege. S tem namenom smo v bukovih letvenjakih na območju Menine naredili primerjalno raziskavo med izbiralnim redčenjem in situacijskim. Postavili smo osem raziskovalnih ploskev, po štiri za vsak način redčenja. Naredili smo analize mešanosti, gostot in plastovitosti sestojev, odkazil, popisov izbrancev ter ciljnih dreves, časovno študijo in oceno težavnosti dela s pomočjo merilnika srčnega utripa. Ugotovili smo, da v rasti in globini krošenj svetloljubne drevesne vrste zaostajajo za bukvijo. Pri situacijskem redčenju sta bili značilno manjši poraba časa za posek ter poraba goriva in maziva. Poraba časa na konkurenta je bila med načinoma primerljiva. Težavnost dela se med načinoma redčenj ni razlikovala.
Ključne besede: nega mladega gozda, situacijska nega, situacijsko redčenje, izbiralno redčenje, racionalizacija
Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3241; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (303,08 KB)

12.
Razmerja med funkcijami gozdov z vidika omejitev pri opravljanju gozdnih del
Boštjan Košir, Janez Krč, 1994, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdarstvo, gospodarjenje z gozdovi, funkcije gozda
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4202; Prenosov: 1782
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

13.
GIS-based model of wood precurement from stump to small sawmills in the Alpine region - a case study
Janez Krč, Boštjan Košir, 2009, izvirni znanstveni članek

Povzetek: With wood logistics and forest operation modelling, we have connected a technologic chain of cutting, skidding and road wood transport operations. The goal of the paper is to present the possibilities of simulating forest operation activities including cost flow prediction. The case study regarding wood flow and forest operation cost modelling was conducted in four municipalities located in western Slovenia (bordering to Italy). Input data of forest inventory and basic forest data were used in order to predict the wood flow in the test area. We modelled the available cutting volumes with the capacities of local sinks - notably sawmills. Unbalanced hinterland areas of specific sinks that do not cover the local sink capacities were changed (reduced or enlarged) on account of the adjacent hinterland areas with surplus or shortage of wood volume. The hauling distances and wood volumes for covering the sawmillsć capacities of the adopted (balanced) hinterland areas were studied.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3635; Prenosov: 1716
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

14.
Windstorm restoration efficiency using the Kidričevo windstorm (29 June, 2006) as a case study
Goran Paulinič, Janez Krč, 2008, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Economic efficiency is one of the many essential demands regarding the technical management of windstorms. The main goal of this paper is to analyze a hypothetical scenario in which a forest owner works independently on windstorm restoration, using his own equipment and work power. Managing windstorm damage is a difficult and dangerous task, although a potentially lucrative endeavour as our investigation shows. A windstorm represents an opportunity for instant profit for forest owners who are independent of regular forest income. Economic damage is greater and longer lasting for owners with large forest properties and for farm households, which depend on regular forest income. We compared two potential scenarios in a wind-damaged area within the 2000-2010 forestry management period. First, we include a hypothetical scenario in which the windstorm did not occur. An inventory of regular thinning as well as simulation of future events based on past dynamics was done. We also performed a second scenario in which we assumed that private owners carry out windstorm restoration alone, although in reality felling has been carried out with short-wood technology (mechanized cutting). The results section presents the possibilities to attain reasonably high yield by dealing with the consequences of a minor windstorm.
Ključne besede: cost analysis, production effects, scenarios, windstorm, storm damage, forest
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3816; Prenosov: 1806
.pdf Celotno besedilo (624,35 KB)

15.
Primerjava metod kalkulacij stroškov gozdarske mehanizacije na primeru žičnice
Jaka Klun, Boštjan Košir, Janez Krč, Mirko Medved, 2007, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Primerjali smo rezultate kalkulacij neposrednih materialnih stroškov po sedmihuveljavljenih kalkulacijskih metodah za gozdarsko strojno delo. Metode imajo skupno izhodišče pri strukturiranju kalkulacijskih postavk, a se razlikujejo v načinu izračunavanja in upoštevanju posameznih postavk. Primerjava ob predpostavki enakih vhodnih podatkov in upoštevanju letne izkoriščenosti na primeru gozdarske žičnice kaže na razlike v ceni strojnega dela in s tem na težjo primerljivost gospodarnosti stroja na enoto proizvoda. Vhodne podatke za primerjavo metod kalkulacij stroškov dela smo pridobili s spremljanjem koledarskega časa treh strojev, z meritvami pri časovnih študijahin spremljanju učinkov. Pri 1000 obratovalnih urah stroja na leto se po primerjanih kalkulacijskih metodah lahko materialni strošek na enoto spravila razlikuje za več kot 50 %. Največje razlike nastajajo predvsem zaradirazličnih pristopov pri obravnavi variabilnih stroškov. Potrebna je previdnost pri interpretiranju kriterijev gospodarnosti, zlasti pri konkuriranju na enotnem trgu dela in storitev.
Ključne besede: kalkulacija stroškov, gozdarski stroji, žičnice
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4136; Prenosov: 1832
.pdf Celotno besedilo (712,84 KB)

16.
Vpliv velikosti posesti na strojno sečnjo v zasebnih gozdovih
Janez Krč, 2006, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Prikazani so rezultati študije potencialov prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti v procesu pridobivanja lesa z vidika učinkovitosti rabe tehnologije kratkega lesa. Učinkovita raba tehnologije kratkega lesa je povezana predvsem s količinsko in prostorsko koncentracijo sečenj, kar je velik problem pri večini slovenskih gozdov v zasebni lasti s prevladujočo drobno posestno strukturo. Velikostna struktura slovenske zasebne gozdne posesti je obravnavana z vidika kriterijev za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa, ki jih uporabljajo v tujini, kjer je ta tehnologija že uveljavljena. Izdelali smo model, ki glede na razdrobljenost posesti, število lastnikov in gozdnih fondov teoretično vrednoti možnosti prostorskega združevanja zasebne gozdne posesti oz. parcel, ki zadostijo pogojem za rabo sodobnih tehnologij kratkega lesa. Zza sedanje in modelno stanje smo analizirali različice z vidika izvedbe pridobivanja lesa in kazalce njene učinkovitosti pri potencialnem skupnem nastopanju v procesu realizacije možnih sečenj. Po gozdnogospodarskih območjih so obravnavane razlike med sedanjim in modelnim stanjem združene zasebne gozdne posesti po kazalcih števila lastnikov, količin in intenziteti možnih sečenj, velikosti delovišč oz. blokov za izvedbo sečenj s tehnologijo kratkega lesa. Med kazalci učinkovitosti rabe sodobnih tehnologij pa so analizirani časi za premik strojev in stroški sečnje glede na vrednosti obravnavanih kriterijev.
Ključne besede: strojna sečnja, zasebni gozdovi, učinkovitost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4720; Prenosov: 1706
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

17.
Stroški dela v različicah delovnih pogojev in izkoriščenosti strojev za sečnjo
Janez Krč, Boštjan Košir, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Sodobne tehnologije v procesu pridobivanja lesa zahtevajo skrbno analizo stroškov dela. V ta namen so analizirani nekateri tuji modeli računanja stroškov za strojno sečnjo. Predstavljamo program za analizo stroškov strojne sečnje, ki omogoča izdelavo kalkulacij za stroje za sečnjo in nadaljnjo analizo učinkov in stroškov pri različnih pogojih dela. Predvidene so različice za majhne in velike stroje ter za sestoje iglavcev in listavcev. Program omogoča analizo vplivnih dejavnikov na višino stroškov, med katerimi so najpomembnejši operativna stopnja izkoriščenosti strojev, analizirana v odvisnosti od učinkov in premikov stroja med delovišči, velikost delovišč, koncentracija sečenj in povprečno drevo poseka. Poleg navedenih vplivnih dejavnikov je mogoče analizirati tudi vpliv letne stopnje izkoriščenosti stroja na višino stroškov strojnega dela. Analize so pokazale, da se v splošnem pojavijo največje razlike v stroških dela pri kombinaciji koncentracije 30-40 m3/ha in 0,3 m3 povprečnega drevesa poseka.
Ključne besede: strojna sečnja, kalkulacija stroškov, izkoriščenost strojev, delovne razmere, premiki, model
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4210; Prenosov: 1843
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

18.
Analiza učinkovitosti učenja strojnika na stroju za sečnjo
Špela Pezdevšek Malovrh, Boštjan Košir, Janez Krč, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava načine učenja bodočih strojnikov za delo s strojem za sečnjo.Na prvem takšnem primeru v Sloveniji je opisan in analiziran potek učenja s simulatorjem in merjeni so časi posameznih postopkov pri dveh kandidatih. Opisano je delovanje simulatorja za učenje na stroju Timberjack 1270 D in potek enotedenskega tečaja. Narejena je primerjava med kandidatoma glede porabe časa in števila poškodb na virtualnem stroju in sestoju, ki jih je beležil program simulatorja. Podane so usmeritve za prihodnje študije in spremljanje učinkov strojnikov pri delu.
Ključne besede: stroji za sečnjo, strojna sečnja, simulator, učenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4464; Prenosov: 1763
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

19.
Ugotavljanje povečane vrednosti gozdov v postopku denacionalizacije
Janez Krč, Iztok Winkler, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Vrednost gozda se poveča zaradi gradnje gozdnih cest. Povečano vrednost gozda je mogoče ugotoviti na podlagi ponovne katastrske klasifikacije gozda. Ta način pa je zamuden in drag. Hitrejši in bolj zanesljiv je izračun na podlagi izračuna skrajšanja spravilne razdalje, ki je posledica novih gozdnih cest. Pri tem si lahko pomagamo z digitalizacijo obravnavanega gozda in prometnic, kar omogoča zanesljiv izračun skrajšanih spravilnih razdalj, ki vplivajo na povečano vrednost gozda.
Ključne besede: gozdovi, denacionalizacija, povečana vrednost, odprtost gozdov, spravilna razdalja
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4101; Prenosov: 1845
.pdf Celotno besedilo (851,13 KB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh