1. Hermenevtika pričevanja : Znanstvena monografijaManca Erzetič, 2023, znanstvena monografija Povzetek: Delo podaja konceptualizacijo fenomena pričevanja, ki je oprta na filozofske nastavke njegove obravnave pri Heideggru, Gadamerju, Arendtovi, Ricoeurju, Derridaju in Agambenu. Manca Erzetič teoretsko raven premisleka pričevanja ob tem sooči s širšo tematiko izpričevanja zgodovinske situacijo 20. stoletja, predvsem kar zadeva izkušnjo totalitarističnega nasilja. Primo Levi kot pričevalec Auschwitza jo je strnil v reklo Ali je to človek. Za njegovo polno razumevanje je po avtoričinem vpogledu potrebno vzeti v zakup še zgodovinsko okoliščino Auschwitza po Auschwitzu. V drugem delu knjige tako sledi obravnava različnih možnosti izpričevanja človeškosti, skupaj z njegovo nemožnostjo ali prepovedjo, kakor je, recimo doletela žrtve Golega otoka. Refleksija literarnega vidika pričevanja, ki vključuje pesnike, kot so Srečko Kosovel, Niko Grafenauer in Boris A. Novak, je posebej obeležena v neposrednem pričevanjskem razgovoru Mance Erzetič z Borisom Pahorjem, osrednjim slovenskim pričevalcem 20. stoletja. Prav pričevanjska izkušnja Borisa Pahorja, ki je vseskozi zaznamovana z grožnjo odtegnitve domovinskosti, omogoči uvid, da ni eksistencialno ranljiv le posameznik po svojih življenjskih situacijah, pač pa je vselej zgodovinsko ranljiv tudi svet, v katerem je človeku biti. Eksistencialno določilo biti-priča, ki ga je potrebno pojmovno razločiti od faktične pozicije pričevalca, kakor tudi od aktualizacije izpričevanja, tako zasnavlja smiselne horizonte zgodovinskega dogajanja, ki bi sicer ostali nerazpoznavni.
Ključne besede: osebna pričevanja, pričevanje, izpričevanje, hermenevtika pričevanja, jaz, doživljanje, osebnost, čas, eksistencialna situacija, zgodovinsko izkustvo, spomin, bit, smisel, jezikovni izraz, avtobiografska književnost, pričevanjska literatura, totalitaritem, koncentracijska taborišča
Objavljeno v DiRROS: 14.04.2025; Ogledov: 149; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (7,62 MB) |
2. Pisava življenja : Ob pesništvu Paula CelanaAndrej Božič, 2022, znanstvena monografija Povzetek: Knjiga predstavlja prvo samostojno znanstveno monografijo spod peresa slovenskega avtorja o poeziji enega izmed najpomembnejših in najkompleksnejših evropskih pesnikov dvajsetega stoletja. Za izhodišče interpretativnega razpiranja raznoterih plasti Celanove besedne ustvarjalnosti monografiji služi (dolga, devetdelna) pesnitev »Engführung« iz zbirke Sprachgitter (1959), pri čemer se njeni posamezni deli prepletajo z razčlenitvijo knjige na poglavja. Po uvodnem, predstavitvenem poglavju, ki naznači namen razprave o mnogostranskih kontekstih kreativnosti v nemškem jeziku pišočega pesnika judovskega porekla, se avtor spoprime s filozofskim problemom slehernega pristopanja k literarni umetnosti, kakor ga je mogoče razgrniti ob soočenju med hermenevtiko Hansa-Georga Gadamerja, dekonstrukcijo Jacquesa Derridaja in fenomenologijo responzivne racionalnosti Bernharda Waldenfelsa. Predhodnost nagovora pesmi in naknadnost razlagalnega odgovarjanja tvorita dvojnostno gibanje, znotraj katerega se odigrava interpretativno mujenje ob »inter-(a)pelativnosti« umetniškega besedila. V nadaljevanju skuša avtor ob obravnavi posameznih pesmi pretresti nekatere poglavitne kontekste, kakršni so-opredeljujejo in se razpirajo skoz Celanovo ustvarjalnost. Samostojno poglavje se ukvarja s pesnikovimi načelnimi avto-poetološkimi razmišljanji, ki jih na odlikovan način pooseblja znameniti govor z naslovom »Meridian«. Celanova govorica s svojo značilno dialogičnostjo stopa v razgovor z raznolikimi perspektivami človekovega duhovnega udejstvovanja. Monografija se posveti predvsem trem osrednjim kontekstualnim okrožjem: medtem ko ob vprašanju filozofskega konteksta izpostavi konstitutivno razmerje Celanovega pesništva do mišljenja Martina Heideggra in medtem ko ob vprašanju literarnozgodovinskega konteksta podčrta pomen dela in usode Osipa Mandelštama za njegovo umetniško samorazumevanje, problemsko osvetli tudi zagato pesnikovega odnosa do njegovega lastnega porekla, do judovske tradicije, nezadržno zaznamovane z dogodkom holokavsta. Kolikor je vsakršen interpretativni poskus pogojen in predisponiran z zgodovinskim učinkovanjem, avtor posebno pozornost nakloni tudi odnosu sodobnega slovenskega pesništva do Celanove poezije, zlasti njeni plodni recepciji pri njenem prvem prevajalcu, Niku Grafenauerju. Zaključno poglavje, slednjič, knjigo sklene, povzemajoč pri tem prehojeno pot, z interpretativno komentarjem pesnitve »Engführung«. S samostojno monografsko obravnavo Celanovega pesništva skuša knjiga utreti pot novim spoznanjem znotraj slovenske literarne vede in hkrati opozoriti na nekatera temeljna filozofska vprašanja. Nemara leži posebna vrednost knjige v tem, da avtor predloži tudi svoje, nove prevode obravnavanih Celanovih pesniških del.
Ključne besede: literatura in filozofija, nemška poezija, literarna interpretacija, hermenevtika, judovstvo
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 148; Prenosov: 46
Celotno besedilo (10,63 MB) |
3. Die unzeitgemässe Situation der Philosophie in der Epoche des NihilismusDean Komel, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The Untimely Situation of Philosophy in the Epoch of Nihilism --- The starting point of the paper is the assumption that the self-understanding of philosophy today is epochally shaped by the announcement of the “uncanniest of all guests”—nihilism. This presents us with the task of determining the untimeliness of philosophy in the age of nihilism, for which a critical examination of philosophy’s current position in the academic, cultural, social, and informational environment is far from sufficient. It is worth pointing out that it is precisely the exaggerated overpreoccupation and obsession with the actual and the activistic today that is a signal of the nihilism at work here. Philosophy’s proper response to this is to remain and persevere in its untimeliness. Only in this way can it perhaps succeed in keeping open the question of the measure of time in the epoch of nihilism.
Ključne besede: nihilism, philosophy, time, (post)modernity, epoch
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2025; Ogledov: 263; Prenosov: 92
Celotno besedilo (552,87 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. O totalitariumuDean Komel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Filozofske, zgodovinopisne, sociološke, politološke, kulturološke in druge raziskave totalitarizma v 20. stoletju se osredotočajo na njegovo »družbeno pojavnost«, brez uvida, da je takšna »družbena pojavnost« lahko sama totalizirajoča glede horizonta sveta kot celote bivajočega, čeprav ga jemlje kot svojo »objektivno predpostavko«. Totalitarnost kot totalitarium se opolnomočuje s postavljanjem sveta, ki ga diktira totalizacija družbene subjektivitete. Prav tako je sistem produkcije, ki ga opredeljuje tehnoznanstveni napredek in se globalno kapitalizira, potrebno dojeti v kontekstu opolnomočenja družbene subjektivitete, ki se funkcionalno »objektivira« v totalitarium. Totalitarium vzpostavljajo različni bloki in cone funkcioniranja, vendar ne v zgodovinskem zaporedju, marveč kot konjunktura urejanj razporejanj, podrejanj in preurejanj, ki vsepovsod prevzemajo oblast.
Ključne besede: totalitarium, totalitarnost, družba, subjektiviteta, svet
Objavljeno v DiRROS: 23.10.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 67
Celotno besedilo (289,35 KB) |
9. |
10. O vojni nihilizmaDean Komel, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gotovo nas danes vsaj nekoliko osupne in zgrozi, da je retorika vojne postala samoumevna in uživa tudi precejšno, če ne kar izdatno, javno podporo, ki je seveda lahko tudi politično dirigirana. Prav tako pa smo zaprepaščeni nad nasilnimi vojnimi razmerami, ki naj bi bile – po sicer široko bolj ali manj vsiljenem prepričanju – sramotne za človeštvo v 21. stoletju. Pričujoči prispevek se ne ukvarja z ugotavljanjem nihilističnih implikacij in komplikacij današnjih vojnih spopadov, ki so bolj ali manj vidne, najsi se jih skuša še tako potajiti, marveč razgrinja vršenje vojne nihilizma, ki v prvi vrsti nihilizira sámo bistvo človeka in briše horizont sveta. Vojna nihilizma, čeprav vidno grozi z vsesplošnim izničenjem in uničenjem, ni neposredno razvidna kot moč čez vse in vendar za nič. Ta nerazvidnost ima manipulativen značaj, spričo katerega se proti vojni nihilizma ni mogoče mobilizirati, ker sama izvaja »totalno mobilizacijo« v službi opolnomočenja čiste moči, se pravi moči, ki je v svoji domnevni »brezvolji« dovolj močna, da noče nič, predvsem pa nič bistvenega
Ključne besede: vojna, nihilizem, moč, bit, človeško bitje
Objavljeno v DiRROS: 21.10.2024; Ogledov: 308; Prenosov: 85
Celotno besedilo (348,63 KB) |
