1. Odraščati z naraščajočo negotovostjo : zaznane grožnje prihodnosti, optimizem in pričakovanja mladostnikov glede svoje izobrazbeŽan Lep, Eva Klemenčič Mirazchiyski, Žiga Mekiš Recek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mladi odraščajo v vse bolj nepredvidljivem svetu, hkrati pa vse pogosteje poročajo o zaskrbljenosti zaradi različnih vidikov lastne ter družbene prihodnosti. Ta je povezana z nižjim blagostanjem, mlade pa tudi ovira pri že sicer zahtevnem opravljanju razvojnih nalog v mladostništvu, med katere sodijo oblikovanje učne in poklicne identitete ter pričakovanj na obeh področjih. Zato nas je zanimalo, kakšna je povezanost med zaskrbljenostjo glede prihodnosti družbe, optimizmom glede lastne prihodnosti in izobraževalnimi pričakovanji. Uporabili smo nacionalne podatke zbrane v Mednarodni raziskavi državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022), ki zajemajo reprezentativni vzorec odgovorov 4.958 osmošolk in osmošolcev iz Slovenije. Rezultati kažejo, da se večja zaskrbljenost glede evropske prihodnosti povezuje z nižjim optimizmom glede lastne prihodnosti, večja zaskrbljenost glede globalnih groženj pa z nekoliko višjim optimizmom. Rezultati ordinalne logistične regresije so pokazali, da višja zaskrbljenost glede prihodnjih negativnih družbenih izidov na evropski in globalni ravni napoveduje nižja pričakovanja glede izobraževalnih izidov mladostnikov ob statističnem nadzoru družbeno-ekonomskega položaja družine in državljanske vednosti, ki k pričakovanjem prispevata pozitivno. Učinek pričakovanih negativnih družbenih izidov na pričakovane izobraževalne izide učencev je delno posredovan preko optimizma glede lastne prihodnosti, pri čemer imajo bolj optimistični učenci višja izobraževalna pričakovanja. Ugotovitve naše študije kažejo na zaščitno vlogo ugodnega družinskega okolja in optimizma pri soočanju z negotovostjo v družbi. Poleg tega ima lahko pri podpori učencev iz slabših družbeno-ekonomskih okolij pomembno vlogo javno šolstvo, ki lahko izboljša državljansko vednost in samoučinkovitost učencev ter jih opolnomoči za oblikovanje visokih učnih pričakovanj ter učinkovito udejstvovanje v družbi.
Ključne besede: razvoj mladostnika, negotovost, optimizem, blagostanje, izobrazba, pričakovanja, Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2022
Objavljeno v DiRROS: 06.01.2026; Ogledov: 167; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (763,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2022) : nacionalno poročilo - prvi rezultatiEva Klemenčič Mirazchiyski, 2023, strokovna monografija Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, državljanska vzgoja, državljansko delovanje, družbena angažiranost, stališča učencev, demokracija, nacionalna poročila, IEA ICCS, mednarodne raziskave
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 511; Prenosov: 195
Celotno besedilo (7,55 MB) |
5. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (IEA PIRLS 2021) : nacionalno poročilo - prvi rezultatiEva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen Mirazchiyski, 2023, strokovna monografija Ključne besede: mednarodne raziskave, branje, pouk, učenje, učenci, osnovne šole, PIRLS 2021
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 439; Prenosov: 256
Celotno besedilo (4,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. RALSA : priročnik za uporaboPlamen Mirazchiyski, 2024, znanstvena monografija Povzetek: Ta priročnik je prevod priročnika RALSA: User Guide (v angl.), ki je dostopen na povezavi: https://ralsa.ineri.org/user-guide/. Nastanku orodja/platforme RALSA (The R Analyzer for Large-Scale Assessments) je botrovalo to, da je dr. Plamen Vladkov Mirazchiyski iskal bolj dostopne in celovite rešitve za analizo podatkov mednarodnih primerjalnih raziskav in študij na področju vzgoje in izobraževanja - zaradi kompleksnosti in dizajna vzorčenja teh raziskav, pa tudi zaradi določenih razlik pri omenjeni kompleksnosti teh raziskav. RALSA je tako orodje za analizo podatkov, ki jih zberemo v okviru mednarodnih primerjalnih raziskav in študij na področju vzgoje in izobraževanja. Zasnova teh raziskav je kompleksna, tako v smislu vzorčenja, kot v smislu zasnove kognitivnih instrumentov, ki merijo znanja na številnih področjih. Sodelujejo pa ne le učenci oz. dijaki, temveč tudi njihovi učitelji, ravnatelji šol, v nekaterih primerih tudi starši, pa tudi IKT koordinatorji na šolah. Zaradi vsega naštetega klasični programi za statistično izračunavanje niso ustrezni, ker moramo tudi pri analizah upoštevati vse te specifike. Še več, obstajajo tudi določene razlike med posameznimi mednarodnimi primerjalnimi raziskavami in študijami (tako pri zasnovi kognitivnih instrumentov in izračunih na tej podlagi, kot pri samem vzorčenju). Prav zato ni na voljo ene rešitve, ki bi bila ustrezna za vsako od teh specifik. RALSA pa vse navedeno upošteva že avtomatično.
Ključne besede: pedagogika, vzgoja, pedagoško raziskovanje, statistične metode, mednarodne raziskave, analiza podatkov
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 546; Prenosov: 280
Celotno besedilo (4,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Students’ and teachers’ perceptions of students’ academic outcomes in Slovenia : evidence from REDS dataPlamen Mirazchiyski, Eva Klemenčič Mirazchiyski, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, covid-19, distance or remote schooling, students' academic outcomes, grading knowledge, Slovenia, REDS data
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 541; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,89 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Attitudes on (future) EU integration and cooperation among youth : regional divide?Aleš Trunk, Eva Klemenčič Mirazchiyski, Urška Štremfel, Igor Stubelj, 2023, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, youth's attitudes, EU integration, European cooperation, European future, ICCS
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 167
 Povezava na datoteko |
