Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kalan Polona) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Zorka Stolič, Franc Batič, Polona Kalan, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov
Ključne besede: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (565,85 KB)

2.
Vsebnost kovin v gozdnih tleh ter iglicah in listju gozdnega drevja na ploskvah 16 X 16 km mreže v Sloveniji
Polona Kalan, 1997, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vsebnost kovin, gozdna tla, gozdno drevje, onesnaženost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4026; Prenosov: 1808
.pdf Celotno besedilo (740,69 KB)

3.
Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah
Janko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.
Ključne besede: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4241; Prenosov: 1813
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevja
Janko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Ključne besede: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4124; Prenosov: 1818
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Translokacija bakra iz zaščitenega lesa, izpostavljenega glivam razkrojevalkam lesa
Miha Humar, Franc Pohleven, Polona Kalan, Sam Amartey, 2002, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na področju zaščite lesa se v zadnjem času pojavljajo na baker odporni sevi gliv, kar v praksi predstavlja velik problem. Tolerantne glive ogrožajo zaščiten les v uporabi z običajno trajnostjo nad 30 let, saj les okužen s tolerantnimi sevi gliv lahko propade že v nekaj letih. Mehanizmi tolerantnosti še niso povsem pojasneni. Velik pomen se pripisuje oksalni kislini, ki jo intenzivno tvorijo tolerantne glive. Z laboratorijskimi poskusismo ugotovili, da je poleg tega mehanizma pomemben tudi aktivni transport bakra v micelij gliv. Pri glivah, ki ne izločajo oksalne kisline, jetranslokacija bakra povzročena z difuzijo
Ključne besede: zaščita lesa, tolerantnost na baker, oksalna kislina, Antrodia vaillantii
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4514; Prenosov: 1908
.pdf Celotno besedilo (540,19 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh