Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Kalan Janko) .

11 - 20 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Degradirana gozdna tla in vegetacija
Jože Sušin, 1982, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gozdarstvo, gozd, tla, streljarjenje, degradacija tal, talni tipi, dušik, kemične lastnosti tal, onesnaženje, tla, fluor
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2583; Prenosov: 598
.pdf Celotno besedilo (649,45 KB)

12.
13.
Korenine gozdnih dreves in njihov pomen v gozdnem ekosistemu : raziskovalna naloga
Marjan Zupančič, Dušan Mlinšek, Janko Kalan, Jana Lebez, Hojka Kraigher, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: gozdarstvo, korenine, sistem, klasifikacija, okolje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2625; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

14.
Proučevanje gozdnih tal na stalnih raziskovalnih ploskvah
Janko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V Sloveniji postavljamo sistem raziskovalnih ploskev za trajno opazovanje gozdnih ekosistemov. Opisana so merila za izbiro ploskev, na katerih proučujemo gozdna tla. Navedeni so tudi napotki za terenske in laboratorijske preiskave tal ter prikaz analiznih rezultatov.
Ključne besede: tla, gozd, raziskovalna ploskev, raziskava, metoda dela, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4267; Prenosov: 1821
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

15.
Bioindikacija onesnaženosti gozdov z žveplom na podlagi vsebnosti žvepla v asimilacijskih delih gozdnega drevja
Janko Kalan, Polona Kalan, Primož Simončič, 1995, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Po izkušnjah raziskav, ki so bile izvedene v letih 1985-1993 na točkah osnovne bioindikacijske mreže (16x16 km), sklepamo, da je bioindikacija onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom po metodi analize vsebnosti žvepla v iglicah smreke, črnega in rdečega bora zelo primerna in tudi dovolj zanesljiva za ugotavljanje ogroženosti gozdov zaradi žveplovega dioksida. Gozdovi na območju Alp, Trnovskega gozda, Snežnika, Javornika, širšega kočevsko-ribniškega območja in Gorjancev so najmanj obremenjeni z žveplom. Najbolj obremenjeni gozdovi pa so na območju Koroške, Celja, Ljubljane, Zasavja, Maribora in Prekmurja. Vsebnost žvepla se je v zadnjih letih povečala na območjih ob meji z Italijo, Hrvaško in Madžarsko ter v bližini močnih emijsiskih virov v notranjosti Slovenije.
Ključne besede: bioindikacija, analiza, iglice, žveplo, ovrednotenje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4163; Prenosov: 1826
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

16.
17.
Pedološke razmere na Boču : (12. gozdnogospodarsko območje Maribor)
Janko Kalan, 1990, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: pedologija, gozdna tla, pedološke razmere, tlotvorni dejavniki, Boč
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2643; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

18.
Pedološke razmere v gozdovih Črnega loga : (13. gozdnogospodarsko območje - Murska Sobota)
Janko Kalan, 1988, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: pedologija, gozdna tla, pedološke razmere, tlotvorni dejavniki, Črni log
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2812; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

19.
20.
Iskanje izvedeno v 1.46 sek.
Na vrh