51. Alkali activation of metallurgical slags : reactivity, chemical behavior, and environmental assessmentIsabella Lancellotti, Federica Piccolo, Katja Traven, Mark Češnovar, Vilma Ducman, Cristina Leonelli, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Alkali-activated materials (AAMs) represent a promising alternative to conventional building materials and ceramics. Being produced in large amounts as aluminosilicate-rich secondary products, such as slags, they can be utilized for the formulation of AAMs. Slags are partially crystalline metallurgical residues produced during the high temperature separation of metallic and non-metallic materials in the steelmaking processes. In the present study, the electric arc furnace carbon or stainless steel slag (EAF) and secondary metallurgical slag such as ladle furnace basic slag (LS) were used as precursors in an alkali-activation process. EAF slag, with its amorphous fraction of about 56%, presented higher contents of soluble Si and Al species with respect to ladle slag R (35%). However, both are suitable to produce AAM. The leaching behavior shows that all the release values are below the regulation limit. All the bivalent ions (Ba, Cd, Cu, Ni, Pb, and Zn) are well immobilized in a geopolymeric matrix, while amphoteric elements, such as As and Cr, show a slight increase of release with respect to the corresponding slag in alkaline and aqueous environments. In particular, for Sb and As of AAM, release still remains below the regulation limits, while Mo presents an increase of leaching values that slightly exceeds the limit for landfill non-dangerous waste.
Ključne besede: slag, aluminosilicate materials, chemical reactivity, cold consolidation, alkali activation, leaching test, open access
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2023; Ogledov: 315; Prenosov: 165
 Celotno besedilo (4,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
52. Zdravljenje z zaviralcem imunskih kontrolnih točk pri bolniku s ploščatoceličnim karcinomom kože in mielofibrozo : prikaz primeraKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Imunosupresija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za pojav ploščatoceličnega karcinoma kože. Tveganje je največje pri bolnikih po presaditvi solidnih organov, sledijo bolniki s presaditvijo kostnega mozga, okuženi s HIV in bolniki na imunosupresivnem zdravljenju s kemoterapijo, tarčnimi ali biološkimi zdravili. Običajno razvijejo multiple in recidivne ploščatocelične karcinome kože. Zdravljenje s kirurgijo in radioterapijo je pogosto neučinkovito in lahko povzroči pomembno morbiditeto, vodi v zmanjšano funkcijo organa ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Bolniki imajo podvojeno tveganje za razsoj v oddaljene organe. Prognoza imunosuprimiranih bolnikov s ploščatoceličnim karcinomom kože je slabša. Na voljo so omejeni podatki o zdravljenju teh bolnikov z zaviralci imunskih kontrolnih točk kot so zaviralci PD-1.
Ključne besede: rak kože, melanom, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.05.2023; Ogledov: 282; Prenosov: 131
Celotno besedilo (437,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. Ukrepanje ob sumu pojava karantenskih škodljivih organizmov v Kočevju – simulacijska vaja v živoEva Groznik, Simon Zidar, Maarten De Groot, Nikica Ogris, Katja Kunc, Barbara Piškur, 2022, poljudni članek Ključne besede: karantenski škodljivi organizmi, ukrepanje, simulacijska vaja
Objavljeno v DiRROS: 20.02.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 73
Celotno besedilo (323,30 KB) |
54. |
55. |
56. |
57. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, mediji
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 95
Celotno besedilo (39,61 KB) |
58. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 99
Celotno besedilo (47,70 KB) |
59. S kemoterapijo povzročena periferna polinevropatija (CIPN)Katja Dejanović, Aljoša Andlovic, Breda Škrbinc, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: CIPN je disfunkcija perifernega živčevja kot posledica zdravljenja z enim ali s kombinacijo več citostatikov. Najpogostejši povzročitelji CIPN so taksani, derivati platine in vinka alkaloidi, njihovi vzročni mehanizmi CIPN se razlikujejo in so vezani na njihovo cititoksično aktivnost. CIPN se najpogosteje kaže s simptomatiko senzoričnega sistema, redkejše so motorične motnje in motnje avtonomnega živčnega sistema. Dejavniki tveganja za CIPN so splošni, ki jih dobro poznamo in jih do določene mere lahko tudi zamejimo, genetski dejavniki tveganja pa so aktualno predmet intenzivnih raziskav. Patofiziološki procesi nastanka CIPN so delno poznani, gre za več prekrivajočih se mehanizmov, ki povzročijo okvare na nivoju živčnih končičev, aksonske okvare, motnje senzoričnih ganglijev pa tudi okvaeo hrbtenjače. V patofiziološke mehanizme nastanka CIPN se vpletajo tudi nevro-imunski procesi. Diagnoza CIPN je klinična, v pomoč so lahko specifični vprašalniki za oceno kvalitete življenja, objektivni metoda ocene CIPN je EMG. CIPN ima praviloma reverzibilen potek, v posameznih primerih pa ugotavljamo kronično ireverzibilno stanje. Za zdravljenje CIPN uporabljamo v večji meri nefarmakološke ukrepe, v hujših primerih pa tudi medikamentozno podporo z gabapentinom, pregabalinom ter z amitriptilinom.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 96
Celotno besedilo (81,44 KB) |
60. Obravnava gastrointestinalnih zapletov sistemskega zdravljenja raka : zaprtjeKatja Leskovšek, Janja Ocvirk, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Zaprtje se pojavlja pri 60-90% bolnikov z rakom. Incidenca je višja pri bolnikih z napredovalim rakom in starostnikih. Je posledica neposrednega ali posrednega učinka raka ali specifičnega onkološkega zdravljenja. Pojavi se lahko pri bolnikih na aktivnem zdravljenju, v obdobju paliativne oskrbe in po zaključenem zdravljenju. V sklopu sistemskega zdravljenja se najpogosteje pojavi kot zaplet zdravljenja s citostatiki, v sklopu podpornega zdravljenja pa zaradi opioidnih analgetikov, ki zmanjšajo motiliteto črevesja. Mnogokrat je slabo prepoznano in obravnavano, kar vodi v okrnjeno bolnikovo telesno in psihološko stanje ter posledično slabšo kvaliteto življenja. Vzrok zaprtja je pogosto kombinacija dejavnikov, zato je zdravljenje kompleksno. Ključen je individualen pristop k zdravljenju. Za razrešitev zaprtja se najpogosteje uporabljajo kombinacije osmotskih in kontaktnih odvajal, svečk, klizem in prokinetiki. Pomembno vlogo ima tudi nefarmakološko ukrepanje.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 84
Celotno besedilo (90,93 KB) |
