Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Jurc Maja) .

1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove?
Maja Jurc, Gregor Urek, Saša Širca, Vid Mikulič, Branko Glavan, 2003, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku obravnavamo borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), ki je v Evropi (tudi v Sloveniji) uvrščena na karantensko listo A1. Vrsta je izredno napadalna, povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Prikazan je njen areal, ekološke zahteve, gostitelji, bionomija ter simptomi napada na borih. V okviru bionomije borove ogorčice so posebej predstavljeni njeni potrjeni vektorji (Insecta: Cerambycidae - rod Monochamus) in tudi njeni potencialni vektorji (Insecta: Curculionidae - rod Pissodes in Scolytidae). Podajamo razširjenost potencialnih gostiteljskih rastlin borove ogorčice pri nas, podnebne razmere ter kritične točke za vnos in širjenje škodljivca. Ocenjujemo stopnjo fitosanitarnega tveganja pojava borove ogorčice v Sloveniji.
Ključne besede: nematode, borova ogorčica, fitosanitarno tveganje, bionomija, iglavci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 770; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

3.
Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v Evropi
Maja Jurc, 2020, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Ključne besede: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 948; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (364,16 KB)

4.
Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkovite
Luka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Ključne besede: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 09.09.2020; Ogledov: 2809; Prenosov: 978
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
Namnožil se je bukov rilčkar skakač - Rhynchaenus fagi
Maja Jurc, Marija Kolšek, 2009, strokovni članek

Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, bukov rilčkar skakač, Rhynchaenus fagi, poškodbe gozdov, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1077; Prenosov: 589
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Tujerodni podlubnik Xylosandrus germanus se širi v gozdovih Slovenije
Maja Jurc, Zoran Zavrtanik, Matej Reščič, 2010, strokovni članek

Ključne besede: podlubniki, Xylosandrus germanus, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 990; Prenosov: 529
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
9.
10.
Rjava lipovka [Oxycarenus lavaterae (Fabricius, 1787)] je v Sloveniji vse pogostejša
Maja Jurc, 2011, strokovni članek

Ključne besede: rjava lipovka, Oxycarenus lavaterae, Slovenija, gozdovi, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 878; Prenosov: 415
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh