11. Živeti s podlubniki : trajnostno upravljanje gozdov v EvropiMaja Jurc, 2020, review article Abstract: Gozdovi pokrivajo več kot 31 odstotkov kopnega, evropski gozdovi, skupaj z ruskimi, pa 44,3 odstotka površine Evrazije. Že stoletja gozdovi zagotavljajo človeštvu bistvene ekosistemske storitve in ekonomske dobičke. Vrednosti gozdov vedno bolj ogrožajo ekstremni dogodki, kot so suša, orkanski veter ter podlubniki. Prav tako so nekatere prejšnje prakse upravljanja z gozdovi pomembno povečale njihovo ranljivost. Tako so v minulem stoletju zaradi relativno hitre rasti in dobrih lastnosti lesa sadili navadno smreko (Picea abies) v monokulturah v nižinskih območjih, zunaj njenega naravnega areala. Nastala so velika območja tako imenovanih sekundarnih gozdov, v katerih pešajo zdravje, vitalnost in odpornost smreke in njeni sestoji so izredno občutljivi za številne motnje, med katerimi so najpomembnejši smrekovi podlubniki (predvsem Ips typographus). Namen prispevka je pomoč nacionalnim oblikovalcem politik razumeti zapletene vloge, ki jih imajo podlubniki v gozdovih, in predstaviti najpomembnejše znanstvene podlage za gozdno politiko in različne možnosti upravljanja s podlubniki v evropskih gozdovih.
Keywords: podlubniki, gozdovi, trajnostno gospodarjenje, strategije, ukrepi, Evropa
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1605; Downloads: 455
 Full text (364,16 KB) |
12. Varstvo gozdov pred novo vnesenimi škodljivimi organizmi za gozd v Sloveniji : Protection of forests against new diseases and pests in SloveniaBarbara Piškur, Marija Kolšek, Dušan Jurc, 2020, professional article Abstract: V besedilu sta predstavljeni organiziranost in delovanje javne gozdarske službe na področju varstva gozdov, ki obsega dve inštituciji: Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Opisana je tudi umeščenost varstva gozdov v slovenski sistem zdravja rastlin, ki ga vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V letu 2020 sodelavci GIS in ZGS vodijo ali sodelujejo v naslednjih programih preiskav karantenskih organizmov v okviru sistema zdravja rastlin: brezov krasnik (Agrilus anxius), jesenov krasnik (Agrilus planipennis), kitajski kozliček (Anoplophora chinensis), azijski kozliček (Anoplophora glabripennis), borova ogorčica (Bursaphelenchus xylophilus), sibirska svilena kokljica (Dendrolimus sibiricus), bolezen tisočerih rakov (Geosmithia morbida in vektor Pityophthorus juglandis), borov smolasti rak (Fusarium circinatum), neevropski žagovinarji (Monochamus spp. (neevropski)), neevropski rilčkarji (Pissodes spp. (neevropski)), azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), fitoftorna sušica vej (Phytophthora ramorum). V preteklosti so sodelovali še v programih preiskav za: kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuryphilus), šarka (Plum pox potyvirus), rjavenje borovih iglic (Lecanosticta acicola), rdeča pegavost borovih iglic (Dothistroma spp.), hrastova uvelost (Bretziella fagacearum), zlatopegasti krasnik (Agrilus auroguttatus), borov črni rak (Atropellis spp.) in rjavenje plodov pravega kostanja (Gnomoniopsis smithogilvyi). Podrobneje je predstavljeno delo o šestih škodljivih organizmih in našteti so raziskovalno-strokovni izzivi, ki bi jih slovensko gozdarstvo moralo obravnavati, da bi uspeli uresničiti končni cilj, ki je zdrav in stabilen slovenski gozd.
Keywords: karantenski škodljivi organizmi, javno pooblastilo, zdravstveno varstvo gozdov, javna gozdarska služba
Published in DiRROS: 14.11.2020; Views: 1572; Downloads: 462
Full text (235,23 KB) |
13. Spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov : tudi doma izdelane pasti so lahko učinkoviteLuka Pajek, Tine Hauptman, Maja Jurc, 2020, original scientific article Abstract: Ambrozijske podlubnike uvrščamo med najpomembnejše tujerodne invazivne organizme. Še posebej uspešna pri osvajanju novih območij pa je vrsta Xyosandrus germanus, ki je bila leta 2000 prvič najdena tudi v Sloveniji. Namen naše naloge je bil potrditi razširjenost in ugotoviti velikost populacije X. germanus v revirju Šentvid (KE ZGS Škofljica). Vrsto smo spremljali s pomočjo pasti iz odpadnih plastenk, ki smo jih naredili sami. Postavljene so bile v treh različnih gozdnih sestojih, in sicer smo v vsakem sestoju postavili štiri pasti z različnimi vabami (etanol, denaturiran etanol, kombinacija etanola in %-pinena ter kontrolna past brez vabe), v zbirni posodi je bil konzervans etilen glikol. Pasti smo spremljali osem tednov, v obdobju med 26. 4. 2017 in 20. 6. 2017, jih tedensko praznili, ulov pa determinirali v Laboratoriju za ekološke raziskave - entomologija, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF. Ujeli smo 11.460 osebkov X. germanus, kar je v skupnem ulovu pomenilo kar 90,09 % celotnega ulova hroščev oziroma 95,30 % celotnega ulova podlubnikov. Tako številčen ulov kaže na to, da je populacija X. germanus na raziskovalnem območju velika. Poleg vrste X. germanus smo potrdili še enega tujerodnega ambrozijskega podlubnika, in sicer vrsto Gnathotrichus materiarius. Naši rezultati kažejo, da ni večjih razlik v učinkovitosti privabljanja vrste X. germanus med testiranimi vabami. Glede na število ujetih osebkov vrste X. germanus pa lahko trdimo, da so tudi doma narejene pasti iz odpadnih plastenk lahko primerno orodje za spremljanje tujerodnih ambrozijskih podlubnikov.
Keywords: gozdovi, ambrozijski podlubniki, invazivne tujerodne vrste, Xylosandrus germanus, spremljanje, pasti, vabe, Slovenija
Published in DiRROS: 09.09.2020; Views: 5436; Downloads: 1677
 Link to full text
This document has many files! More... |
14. Rjavenje borovih iglic, Mycosphaerella dearnessiiDušan Jurc, 2008, professional article Keywords: rjavenje iglic, iglice, bor, Pinus sp., Mycosphaerella dearnessii, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 1264; Downloads: 644
Link to full text
This document has many files! More... |
15. Slečeva rja, Chrysomyxa rhododendriNikica Ogris, Dušan Jurc, 2008, professional article Keywords: dlakavi sleč, Rhododendron hirsutum, rjasti sleč, Rhododendron ferrugineum, rja, Chrysomyxa rhododendri, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 1330; Downloads: 716
Link to full text
This document has many files! More... |
16. Odmiranje listja puhastega hrasta na Krasu v letu 2008, hrastova listna pegavost (Dicarpella dryina)Dušan Jurc, Nikica Ogris, Barbara Piškur, Tine Hauptman, Boštjan Košiček, 2009, professional article Keywords: puhasti hrast, Quercus sp., hrastova listna pegavost, Dicarpella dryina, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 1410; Downloads: 723
Link to full text
This document has many files! More... |
17. |
18. Jesenov glivični rak v Črnem logu (Neonectria galligena)Nikica Ogris, Dušan Jurc, Drago Trajber, 2009, professional article Keywords: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., glivični rak, Neonectria galligena, bolezni drevja, gozdovi, varstvo gozdov
Published in DiRROS: 29.07.2020; Views: 1467; Downloads: 778
Link to full text
This document has many files! More... |
19. |
20. |
